Za 51 najemnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS je prispelo 960 popolnih prijav. Dodelili so jih le 46, pet stanovanj pa je ostalo nedodeljenih.
Za 51 najemnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS je prispelo 960 popolnih prijav, dodeljenih pa je bilo le 46 stanovanj. Veliko zanimanje kaže na omejeno ponudbo javnih najemnih stanovanj.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je 8. oktobra 2026 izvedel izbor najemnikov za 51 stanovanj v 17 slovenskih krajih. V postopku je bilo upoštevanih 960 popolnih prijav, dodeljenih pa je bilo 46 stanovanj. Pet stanovanj je ostalo nedodeljenih, od tega štiri v Mežici in eno na Ravnah na Koroškem. Razmerje med številom prijav in ponudbo znaša približno 18,8 prijave na stanovanje, vendar ne predstavlja dejanske konkurence za vsako posamezno enoto. Izbor najemnikov temelji na vnaprej določenih prednostnih merilih in po potrebi naključnem računalniškem izboru.
Za 51 najemnih stanovanj v različnih slovenskih krajih je Stanovanjski sklad Republike Slovenije prejel kar 960 popolnih prijav. Na koncu je stanovanje dobilo 46 prosilcev, pet stanovanj pa je ostalo nedodeljenih. Rezultati izbora, ki jih je sklad objavil 9. oktobra 2026, kažejo velik razkorak med zanimanjem za javna najemna stanovanja in njihovo razpoložljivostjo.
Na prvi pogled je podatek skoraj neverjeten. V povprečju je bilo za vsako ponujeno stanovanje približno 19 popolnih prijav. Toda še zanimivejše je vprašanje, kako lahko ob tolikšnem povpraševanju nekaj stanovanj sploh ostane praznih. Odgovor je povezan z načinom prijavljanja, prednostnimi merili in predvsem z dejstvom, da ljudje ne iščejo katerega koli stanovanja, temveč takšno, ki ustreza njihovim potrebam in življenjskim okoliščinam.
Kratek odgovor: Za 51 stanovanj je prispelo 960 popolnih prijav. Dodeljenih jih je bilo 46, pet pa je ostalo nedodeljenih.
Stanovanjski sklad RS je 8. oktobra 2026 izvedel izbor najemnikov, ki so se na razpisano ponudbo prijavili med 19. junijem in 3. julijem. Stanovanja so bila razporejena po 17 slovenskih krajih. Največ jih je bilo na voljo v Mariboru, Ljubljani in Mežici, preostala pa v manjših mestih in občinah.
Če 960 popolnih prijav primerjamo z 51 ponujenimi stanovanji, dobimo razmerje 18,8 prijave na stanovanje. To je pokazatelj velikega zanimanja, vendar ga ne smemo razumeti kot podatek, da se je za prav vsako stanovanje potegovalo 19 različnih ljudi. Gre za skupno razmerje med prijavami in razpoložljivimi enotami, medtem ko se zanimanje za posamezne lokacije in stanovanja lahko precej razlikuje.
Prav zato iz teh podatkov tudi ni mogoče izračunati dejanske verjetnosti, da posamezni prosilec dobi stanovanje. Za takšno oceno bi potrebovali število upravičenih kandidatov za vsako stanovanje, podatke o njihovih prednostnih kategorijah in informacije o tem, koliko različnih stanovanj so navedli v prijavah.
Kljub tej omejitvi je sporočilo jasno. Ponudba 51 stanovanj je bila v primerjavi s številom popolnih prijav zelo majhna. Za velik del prosilcev je to pomenilo, da bodo morali stanovanjsko vprašanje še naprej reševati drugje.
Največ razpoložljivih stanovanj je bilo v Mariboru, kjer je sklad ponudil in dodelil vseh 11 enot. Podobno je bilo v Ljubljani, kjer je bilo oddanih vseh sedem stanovanj. V Borovnici in Slovenj Gradcu so dodelili po štiri stanovanja, v Slovenski Bistrici pa tri.
Povsem drugače je bilo v Mežici. Od šestih ponujenih stanovanj sta bili dodeljeni samo dve. Tudi na Ravnah na Koroškem je eno od treh stanovanj ostalo nedodeljeno.
Pregled rezultatov izbora po krajih
Vir: Stanovanjski sklad RS, rezultati izbora z dne 8. oktobra 2026. Preračun N24.
Pet nedodeljenih stanovanj predstavlja 9,8 odstotka celotne ponudbe. Zakaj niso bila dodeljena, sklad v objavljenih rezultatih ni podrobneje pojasnil. Brez podatkov o prijavah za posamezno stanovanje zato ni mogoče trditi, da zanje sploh ni bilo zanimanja.
Razlika med Ljubljano, Mariborom in nekaterimi manjšimi kraji kljub temu odpira pomembno vprašanje. Pri javnih najemnih stanovanjih ni odločilno zgolj skupno število zgrajenih oziroma ponujenih enot, temveč tudi njihova lokacija. Stanovanje v kraju, kjer prosilec nima zaposlitve, družine ali ustreznih prometnih povezav, zanj ni nujno uporabna rešitev.
Pet nedodeljenih stanovanj tako še ne pomeni, da je bilo stanovanj dovolj. Pomeni predvsem, da je treba poleg skupnega povpraševanja poznati tudi njegovo geografsko razporeditev.
Pri stanovanjih Stanovanjskega sklada RS ne velja preprosto pravilo, da stanovanje dobi tisti, ki se prijavi prvi. Izbor temelji na razpisnih pogojih, prednostnih skupinah in kategorijah.
Na razpis za oddajo stanovanj v najem se lahko prijavijo popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje glede državljanstva Republike Slovenije oziroma stalnega prebivanja v Sloveniji. Podrobnejše pogoje določa veljavni razpis.
Prednostne kategorije vključujejo najemnike denacionaliziranih stanovanj ter prosilce, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje oziroma ga nimajo zadovoljivo rešenega. V tej skupini imajo po razpisnih merilih prednost mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki in mlade osebe, pri izboru pa se upoštevajo tudi drugi določeni pogoji, vključno z dohodkovnimi merili.
Če se za isto stanovanje poteguje več prosilcev, se najprej upošteva njihov položaj po prednostnih merilih. Kadar je tudi po tej razvrstitvi več kandidatov enakovrednih, sklad izvede naključni računalniški izbor.
To pomeni, da pravilno oddana in popolna prijava še ne zagotavlja dodelitve stanovanja. Prosilec lahko izpolnjuje vse zahtevane pogoje, vendar je za isto stanovanje pred njim kandidat z višjo prednostno razvrstitvijo.
Za sodelovanje v obravnavanem razpisnem postopku so morali prosilci ob prijavi vplačati 500 evrov kot dokazilo za resnost ponudbe. Stanovanjski sklad RS je v objavi navedel, da bo neizbranim prosilcem ta znesek vrnil v petih delovnih dneh na račun, naveden v prijavi.
Izbrani najemniki lahko pogodbo podpišejo na daljavo z digitalnim potrdilom ali pri notarju. Pred prevzemom stanovanja morajo poravnati tudi varščino, katere višina je odvisna od razpisnih oziroma pogodbenih pogojev.
Pri načrtovanju najema zato ni dovolj upoštevati samo mesečne najemnine. Gospodinjstvo mora pred vselitvijo zagotoviti tudi denar za začetne obveznosti, morebitno selitev in osnovne stroške novega bivališča.
Stanovanja sklada se po objavljenih splošnih pogojih oddajajo za nedoločen čas, kar najemnikom omogoča večjo stanovanjsko stabilnost. Vendar to ne pomeni, da pogodbe ni mogoče odpovedati. Razloge in pogoje odpovedi določajo najemna pogodba, splošni pogoji ter stanovanjska zakonodaja.
Zadnji izbor Stanovanjskega sklada RS je le del širše slike slovenskega najemnega trga. Gospodinjstva, ki iščejo dolgoročno in cenovno dostopno stanovanje, imajo v praksi dve osnovni možnosti: prijavijo se na ustrezen javni razpis ali stanovanje poiščejo na zasebnem trgu.
Težava nastane, ko javna ponudba ne zadošča, zasebne najemnine pa presegajo finančne zmožnosti gospodinjstva.
O razlikah med uradno evidentiranimi in oglaševanimi najemninami smo na N24 že pisali. Analiza Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je na primer pokazala, da so bile v Ljubljani ob koncu leta 2024 oglaševane najemnine občutno višje od vrednosti, ki jih je prikazovala Evidenca trga nepremičnin. To sicer ni neposredna primerjava cen javnega in zasebnega najema, vendar dobro pokaže, kako zahtevno je lahko iskanje primernega stanovanja na prostem trgu.
Za človeka, ki mora zaradi zaposlitve ali družinskih obveznosti ostati v določenem mestu, selitev v drug kraj pogosto ni realna možnost. Zato tudi stanovanja v občinah z manjšim povpraševanjem ne morejo samodejno zmanjšati stanovanjskega pritiska v Ljubljani ali drugih zaposlitvenih središčih.
Prav tu se pokaže ena ključnih omejitev stanovanjske politike. Število javnih stanovanj je pomembno, vendar samo po sebi še ne pove, koliko ljudem je bila dejansko omogočena primerna stanovanjska rešitev.
Za natančnejšo oceno razmer na trgu bi bili posebej koristni podatki o številu prijav za posamezna stanovanja in občine. Tako bi lahko ugotovili, kje je bilo povpraševanje največje, za katere velikosti stanovanj je bilo največ zanimanja in v katerih krajih je ponudba najmanj ustrezala potrebam prosilcev.
Podatki o 960 popolnih prijavah namreč ne povedo, koliko gospodinjstev je iskalo stanovanje izključno v Ljubljani, koliko v Mariboru in koliko jih je bilo pripravljenih sprejeti stanovanje na več različnih lokacijah.
Prav tako ostaja odprto vprašanje, zakaj štirih stanovanj v Mežici in enega na Ravnah na Koroškem niso dodelili. Šele podrobnejši podatki bi omogočili razlikovanje med pomanjkanjem interesa, neustreznostjo stanovanj za prijavljene prosilce in morebitnimi drugimi okoliščinami postopka.
Za prihodnje načrtovanje javnih najemnih stanovanj so takšne informacije bistvene. Gradnja tam, kjer so potrebe največje, lahko izboljša dostopnost najema precej bolj kot zgolj povečevanje skupnega števila stanovanj brez upoštevanja lokalnega povpraševanja.
Za prosilce, ki v oktobrskem izboru niso bili uspešni, rezultat pomeni predvsem nadaljevanje iskanja. Smiselno je spremljati prihodnje ponudbe Stanovanjskega sklada RS in razpise občinskih stanovanjskih skladov, saj imajo lahko različne pogoje prijave, prednostna merila in razpoložljive lokacije.
Pred prijavo je priporočljivo preveriti, ali gospodinjstvo izpolnjuje vse razpisne pogoje, katera dokazila potrebuje in za katera stanovanja se lahko dejansko poteguje. Posebno pozornost je treba nameniti rokom in popolnosti dokumentacije.
Pri iskanju stanovanja na zasebnem trgu pa je smiselno primerjati celoten strošek bivanja, ne le oglaševane najemnine. Stanovanje z nižjo mesečno najemnino lahko zaradi stroškov prevoza, ogrevanja ali drugih obveznosti na koncu pomeni večjo finančno obremenitev.
Za tiste, ki dolgoročno razmišljajo o nakupu lastnega stanovanja, je lahko obdobje najema tudi čas za oblikovanje prihrankov. Pri tem je koristno ločiti denar, ki ga gospodinjstvo potrebuje za tekoče stroške in nujne primere, od sredstev, namenjenih dolgoročnim finančnim ciljem.
Nakup prvega stanovanja se pogosto začne precej pred obiskom banke ali ogledom nepremičnine. Za marsikoga je prvi korak načrtno ustvarjanje lastnih sredstev, pri čemer je treba upoštevati čas do nakupa in tveganja posamezne oblike varčevanja.
Ena od možnosti za dolgoročnejše vlaganje so tudi plemenite kovine. Partner N24, podjetje Elementum, v svoji strategiji 7* predstavlja načine postopnega investiranja v fizično zlato in srebro, vključno z rednimi nakupi.
Takšna naložba ni enakovredna bančnemu varčevanju. Vrednost zlata in srebra lahko niha, pri nakupu in prodaji pa nastajajo stroški. Zato je treba pred izbiro presoditi, koliko časa je še do načrtovanega nakupa stanovanja in kolikšen del prihrankov si lahko privoščite izpostaviti tržnemu tveganju.
Partnerska vsebina: Elementum. Povezava vodi na predstavitev storitev partnerja N24.
V izboru 8. oktobra 2026 je Stanovanjski sklad RS upošteval 960 popolnih prijav za 51 razpisanih najemnih stanovanj.
Dodeljenih je bilo 46 stanovanj. Pet stanovanj je ostalo nedodeljenih, od tega štiri v Mežici in eno na Ravnah na Koroškem.
Prednost določajo razpisne skupine in kategorije. Med prednostnimi prosilci so tudi mlade družine, družine z otroki in mlade osebe, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje.
Naključni računalniški izbor se uporabi, kadar je za posamezno stanovanje več prosilcev, ki so po upoštevanju prednostnih meril enakovredni.
V obravnavanem razpisnem postopku je bilo treba vplačati 500 evrov kot dokazilo za resnost ponudbe. Neizbranim prosilcem sklad znesek vrne pod objavljenimi pogoji.
Ponudbo stanovanj, razpisne pogoje in dokumentacijo objavlja Stanovanjski sklad RS na svojem portalu za najem stanovanj. Ločene razpise objavljajo tudi občinski stanovanjski skladi.
Članek vsebuje partnersko predstavitev podjetja Elementum in povezavo do njegove ponudbe vlaganja v plemenite kovine. Partnerski del je jasno označen in ločen od uredniške vsebine N24.