Banka Slovenije predlaga zvišanje minimalnega zneska po plačilu kreditov na 840 evrov. Izračuni kažejo, komu bi se lahko zmanjšala kreditna sposobnost.
Predlagano zvišanje minimalnega preostanka dohodka na 840 evrov bi lahko zmanjšalo kreditno sposobnost posameznikov z nižjimi prihodki.
Banka Slovenije je oktobra 2026 predlagala zvišanje minimalnega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu vseh kreditnih obveznosti, s 745 na 840 evrov mesečno. Sprememba bi se predvidoma začela uporabljati 1. januarja 2027, vendar na dan 25. oktobra 2026 še ni bila dokončno sprejeta. Predlog bi lahko zmanjšal kreditno sposobnost predvsem ljudem z nižjimi dohodki, družinam z vzdrževanimi člani in posameznikom z obstoječimi kreditnimi obveznostmi. Banka Slovenije na podlagi hipotetične analize ocenjuje, da bi bil skupni vpliv na odobravanje stanovanjskih in potrošniških posojil razmeroma majhen. Za posamezne kupce, zlasti tiste blizu meje kreditne sposobnosti, pa je lahko sprememba občutnejša.
Posameznik s 1.300 evri neto mesečnega dohodka lahko po sedanjih omejitvah Banke Slovenije za odplačevanje kreditov nameni največ 555 evrov na mesec, če nima drugih obveznosti ali vzdrževanih družinskih članov. Če bo sprejet novi predlog, se bo ta znesek zmanjšal na 460 evrov. Razlika je 95 evrov mesečno, kar lahko pri dolgoročnem stanovanjskem kreditu precej vpliva na višino posojila.
Banka Slovenije namreč predlaga, da se minimalni znesek, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu vseh mesečnih kreditnih obrokov, s sedanjih 745 evrov zviša na 840 evrov. Novi znesek bi se začel uporabljati 1. januarja 2027. Svet Banke Slovenije je predlog 6. oktobra 2026 potrdil za javno posvetovanje, dokončna odločitev pa še ni sprejeta.
Centralna banka ocenjuje, da sprememba na ravni celotnega bančnega sistema ne bo bistveno zmanjšala števila odobrenih kreditov. Toda za nekoga, ki že danes komaj izpolnjuje pogoje za stanovanjsko posojilo, je lahko vpliv precej bolj občuten. Kdo bo torej po novih pravilih težje prišel do kredita in zakaj želi Banka Slovenije omejitve sploh spreminjati?
Predlog bi najbolj omejil kreditno sposobnost ljudi z nižjimi dohodki, zlasti tistih, ki že odplačujejo druge obveznosti.
Sedanja pravila kreditiranja prebivalstva veljajo od 1. julija 2023. Banka mora pri odobritvi stanovanjskega ali potrošniškega kredita preveriti, ali bodo posamezniku po plačilu vseh kreditnih obveznosti ostala zadostna sredstva za življenje. Za leto 2026 ta minimalni znesek znaša 745 evrov, pri čemer se za vzdrževane družinske člane upoštevajo dodatni zneski.
Pri tem velja še ena pomembna omejitev. Skupni mesečni obroki kreditov praviloma ne smejo presegati 50 odstotkov dohodka, ki ga banka upošteva pri izračunu kreditne sposobnosti. Banka mora torej preveriti obe omejitvi in uporabiti tisto, ki posamezniku dopušča nižji skupni znesek mesečnih obrokov.
Razlog za predlagano spremembo so predvsem višji življenjski stroški. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 22. decembra 2025 objavilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Po tem izračunu znašajo minimalni življenjski stroški približno 791 evrov mesečno. Banka Slovenije je ta znesek uporabila kot osnovo za določitev nove meje kreditne sposobnosti.
Banka Slovenije je znesek 791 evrov prilagodila pričakovani inflaciji. Po njenih junijskih napovedih naj bi se cene življenjskih potrebščin leta 2026 zvišale za 3,6 odstotka, leta 2027 pa za 2,3 odstotka. Tako izračunani znesek znaša približno 838 evrov, centralna banka pa predlaga njegovo zaokrožitev na 840 evrov. To bi pomenilo zvišanje sedanje meje za 95 evrov oziroma približno 12,8 odstotka.
Uradni vir: Banka Slovenije: Javno posvetovanje o minimalni kreditni sposobnosti, stran 1
Predlog torej izhaja iz ocene, koliko denarja posameznik potrebuje za osnovne življenjske stroške. Toda pri kreditiranju ima takšna sprememba tudi drugo posledico. Če mora človeku po plačilu obrokov ostati več denarja, se lahko zmanjša znesek, ki ga banka dovoli nameniti odplačevanju dolga.
Za občane z višjimi prihodki je ta razlika lahko nepomembna. Precej drugače je pri ljudeh, ki že zdaj večino svojega razpoložljivega dohodka porabijo za življenjske stroške in kreditne obveznosti.
Poglejmo tri preproste primere. Predpostavimo, da gre za samske zaposlene brez otrok, ki nimajo drugih kreditov ali lizingov, njihov redni mesečni neto dohodek pa banka v celoti upošteva. Pri izračunu uporabimo sedanje makrobonitetno pravilo, da skupni kreditni obroki praviloma ne smejo presegati polovice dohodka, ter primerjamo veljavno in predlagano mejo minimalnega preostanka.
Pri 1.300 evrih neto dohodka je razlika najbolj očitna. Po sedanjih pravilih lahko posameznik za kreditne obroke nameni največ 555 evrov, po predlagani spremembi pa 460 evrov. Če bi želel najeti stanovanjski kredit, bi moral pri enaki obrestni meri in dobi odplačevanja računati na nižji znesek posojila.
Pri 1.500 evrih neto dohodka bi se zgornja meja zmanjšala s 750 na 660 evrov. Razlika je nekoliko manjša, ker pri izračunu poleg minimalnega preostanka že učinkuje pravilo, ki skupne kreditne obroke omejuje na polovico dohodka.
Pri 1.800 evrih neto dohodka pa predlagana sprememba v našem primeru ne bi vplivala na najvišji dovoljeni obrok. Ta bi ostal 900 evrov, saj bi bila odločilna omejitev 50 odstotkov dohodka.
Primeri lepo pokažejo, zakaj sprememba ne bo enako vplivala na vse kreditojemalce. Pri višjih dohodkih lahko ostane kreditna sposobnost po osnovnih pravilih nespremenjena, medtem ko lahko pri nižjih prihodkih že 95 evrov razlike občutno zmanjša možnosti zadolževanja.
Koliko manjši stanovanjski kredit bi to dejansko pomenilo, je odvisno od obrestne mere, ročnosti posojila in drugih pogojev banke. Nižji dovoljeni obrok lahko pomeni manjši kredit, daljšo dobo odplačevanja ali potrebo po več lastnih sredstvih.
Najbolj neposredno bi spremembo občutili ljudje z nižjimi dohodki, ki že zdaj težko izpolnjujejo zahteve bank. Med njimi so lahko tudi mladi zaposleni, ki želijo kupiti prvo stanovanje, vendar nimajo dovolj visokih prihodkov za želeni kredit.
Dodatno oviro predstavljajo obstoječe finančne obveznosti. Če posameznik že odplačuje potrošniški kredit ali lizing, banka te obroke praviloma vključi v izračun skupne zadolženosti. Za novo stanovanjsko posojilo mu tako ostane manj prostora.
Pri družinah je izračun še zahtevnejši. Banka mora namreč poleg osnovnega zneska upoštevati tudi sredstva za vzdrževane družinske člane. Če kredit najemata partnerja skupaj, se kreditna sposobnost po pravilih Banke Slovenije presoja za vsakega kreditojemalca posebej, pri čemer je treba ustrezno upoštevati tudi vzdrževane osebe.
Zato izračun za bodoče kreditojemalce ne pove, koliko kredita bo lahko dobila družina z dvema otrokoma. Dva para z enakimi skupnimi prihodki imata lahko zaradi različnih obveznosti in sestave gospodinjstva različno kreditno sposobnost.
Pri tem je zanimiva še ena ugotovitev iz oktobrskega Poročila o finančni stabilnosti. Banka Slovenije je na podlagi podatkov Ankete o življenjskih pogojih za leto 2025 analizirala tudi finančni položaj ljudi s hipotekarnimi posojili. Pokazalo se je, da imajo ti v povprečju višje neto plače kot osebe brez takšnih posojil.
Banka Slovenije je v oktobrskem poročilu predstavila tudi prve rezultate analize finančnega položaja gospodinjstev na podlagi Ankete o življenjskih pogojih za leto 2025. Med anketiranimi osebami s hipotekarnim posojilom jih je 14,7 odstotka navedlo, da težko ali zelo težko shajajo iz meseca v mesec. Med osebami brez takšnega posojila je bil delež nekoliko nižji, 12,1-odstoten.
Rezultati so zanimivi predvsem zato, ker imajo imetniki hipotekarnih posojil v povprečju višje neto plače. Vendar višji dohodek še ne zagotavlja, da posameznik brez težav pokriva vse svoje obveznosti. Pri razlagi podatkov je potrebna previdnost, saj gre za prve, neutežene rezultate analize, ki se lahko še spremenijo. Iz njih tudi ni mogoče sklepati, da so hipotekarna posojila neposreden vzrok finančnih težav.
Uradni vir: Banka Slovenije: Poročilo o finančni stabilnosti, oktober 2026, strani 73–75
Gre za prve, neutežene rezultate analize, ki se lahko še spremenijo. Iz njih tudi ni mogoče sklepati, da so hipotekarni krediti neposreden vzrok finančnih težav. Vseeno opozarjajo na nekaj, kar kupci pri načrtovanju stanovanjskega kredita včasih podcenijo: tudi višja plača še ne zagotavlja, da gospodinjstvu po plačilu vseh obveznosti ostane dovolj denarja za brezskrbno življenje.
Prav zato Banka Slovenije vztraja pri pravilih, ki omejujejo prezadolževanje gospodinjstev. Z vidika finančne stabilnosti so takšne omejitve razumljive. Za posameznika, ki bi si s kreditom rad rešil stanovanjsko vprašanje, pa lahko pomenijo dodatno oviro.
Centralna banka je predlagano zvišanje preizkusila na podatkih o kreditiranju iz obdobja od druge polovice leta 2023 do drugega četrtletja 2026. Po njeni oceni bi bil vpliv spremembe na število in delež odobrenih stanovanjskih ter potrošniških posojil razmeroma majhen.
V dokumentu javnega posvetovanja sicer priznava, da bi bil učinek nekoliko večji, če bi upoštevali tudi kredite, ki bi bili po novih pravilih odobreni v nižjem znesku ali sploh ne bi bili odobreni. Vendar ocenjuje, da bi bilo mogoče del teh primerov prilagoditi s podaljšanjem ročnosti ali znižanjem zneska posojila. Upošteva tudi rast dohodkov dela kreditojemalcev.
Ta ocena je razumljiva z vidika celotnega bančnega sistema, vendar jo mora kupec pravilno razumeti. Majhen skupni vpliv še ne pomeni, da sprememba ne bo pomembna za posamezno gospodinjstvo. Nekdo, ki je že danes na meji kreditne sposobnosti, lahko ob nespremenjeni plači izgubi del možnosti za financiranje.
Podaljšanje ročnosti je ena od rešitev, vendar ima svojo ceno. Nižji mesečni obrok ob daljšem odplačevanju praviloma pomeni tudi višji skupni znesek plačanih obresti, če ostanejo drugi pogoji enaki.
Pomembno je tudi, da predlagana sprememba še ne velja. Svet Banke Slovenije je predlog potrdil 6. oktobra 2026, rok za pripombe v javnem posvetovanju pa se je iztekel 15. oktobra. Končna odločitev je predvidena do konca leta 2026, novi znesek pa naj bi se po predlogu začel uporabljati 1. januarja 2027.
Sprememba tudi ne pomeni, da bi se ljudem, ki stanovanjski kredit že odplačujejo, samodejno povečal mesečni obrok. Nanaša se na presojo kreditne sposobnosti pri odobravanju novih posojil. Pri refinanciranju oziroma sklenitvi nove kreditne pogodbe pa je lahko ponovna presoja kreditne sposobnosti pomembna.
Za tiste, ki v prihodnjih mesecih načrtujejo nakup stanovanja, je zato smiselno že zdaj preveriti, kako bi morebitna sprememba vplivala na njihove možnosti financiranja. Informativni izračun po sedanjih pravilih namreč ne zagotavlja, da bo banka enak znesek odobrila tudi po morebitni spremembi.
Ni razloga, da bi se kdo prenagljeno zadolževal zgolj zaradi napovedanih pravil. Stanovanjski kredit je dolgoročna obveznost, pri kateri je precej pomembneje, ali bo gospodinjstvo obroke lahko varno odplačevalo tudi ob nepredvidenih življenjskih spremembah.
Oktobrsko poročilo Banke Slovenije tako odpira vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti samo s spremembo kreditnih pravil. Višji minimalni znesek lahko pomaga preprečevati prezadolževanje, hkrati pa ljudem z nižjimi prihodki omeji možnosti nakupa nepremičnine.
Za bodoče kupce stanovanj bo zato odločilno, koliko kredita jim bodo banke dejansko lahko ponudile in ali bodo njihovi dohodki še zadostovali za nakup svojega doma.
Ne. Na dan 25. oktobra 2026 veljavna meja znaša 745 evrov mesečno, povečana za ustrezne zneske za vzdrževane družinske člane. Banka Slovenije predlaga zvišanje osnovnega zneska na 840 evrov.
Predvideni datum je 1. januar 2027. Svet Banke Slovenije mora po zaključenem javnem posvetovanju še sprejeti končno odločitev.
Da. Minimalni znesek, ki mora ostati po plačilu kreditnih obveznosti, se uporablja pri presoji kreditne sposobnosti za stanovanjske in potrošniške kredite.
Sprememba sama po sebi ne povečuje obrestne mere ali mesečnega obroka že sklenjenega kredita. Vpliva lahko na kreditno sposobnost pri najemu novega posojila oziroma refinanciranju.
Odvisno od prihodkov in drugih obveznosti. Pri izračunu kreditne sposobnosti banka poleg osnovnega zneska upošteva tudi ustrezna sredstva za vzdrževane družinske člane. Zato lahko družinska sestava pomembno vpliva na višino odobrenega kredita.
Ne nujno. Vpliv je odvisen od dohodka, obstoječih kreditnih obveznosti in omejitve, po kateri skupni obroki praviloma ne smejo presegati polovice dohodka. Pri nekaterih posameznikih sprememba najvišjega dovoljenega obroka sploh ne bi spremenila.