Remitly ocenjuje, da povprečna slovenska plača presega »ceno sreče«. Preverili smo, kako je številka nastala in kaj o dohodku ter zadovoljstvu pravijo novejše raziskave.
Višji dohodek lahko prispeva k finančni varnosti, vendar raziskave ne potrjujejo ene univerzalne vsote, pri kateri bi dodatni denar prenehal vplivati na zadovoljstvo z življenjem.
Analiza Remitly iz marca 2026 uvršča Slovenijo kot edino med 123 državami, kjer uporabljena povprečna letna plača 42.754 dolarjev presega izračunani prag »cene sreče« 36.769 dolarjev. Članek pojasni, da gre za statistični model na osnovi mednarodnih podatkov in prilagoditev kupni moči, zato številka ne pomeni, da dodatni dohodek posamezniku po tej točki »ne šteje« ali da večina Slovencev ta prag dejansko dosega.
Med 123 državami je Slovenija edina, kjer Remitlyjeva uporabljena povprečna letna plača presega njihov ocenjeni prag »cene sreče«. Za Slovenijo navajajo 36.769 ameriških dolarjev letno kot modelirani prag dohodka na posameznika, pri katerem naj bi se po uporabljeni metodologiji rast ocene zadovoljstva z življenjem umirila. Ta znesek temelji na regionalnih rezultatih raziskave Purdue University, ki jih je Remitly prilagodil kupni moči posamezne države, inflaciji in menjalnemu tečaju.
Za primerjavo Remitly navaja povprečno letno plačo 42.754 dolarjev. Kot vir uporablja podatke Mednarodne organizacije dela (ILO), njihova infografika pa znesek označuje kot povprečno plačo v ameriških dolarjih, prilagojeno inflaciji. Statistika ILO o zaslužkih se praviloma nanaša na bruto prejemke zaposlenih pred odbitkom davkov in prispevkov zaposlenega, ne na dohodek na prebivalca. Remitly na objavljeni strani ne navede dovolj podrobno konkretne ILO serije in referenčnega leta za slovenski znesek, zato 42.754 dolarjev ne smemo enačiti z aktualno slovensko povprečno bruto ali neto plačo po podatkih SURS.
Po Remitlyjevem lastnem izračunu je uporabljena povprečna plača tako za 16,3 odstotka višja od ocenjenega praga »cene sreče«. Gre za primerjavo dveh metodološko obdelanih mednarodnih kazalnikov, ne za ugotovitev, da povprečen zaposleni v Sloveniji dejansko razpolaga z 42.754 dolarji neto dohodka na leto.
Slovenija je po Remitlyju res edina nad »ceno sreče«, vendar to ni meja, nad katero denar za posameznika izgubi pomen.
Osnova Remitlyjevega izračuna je raziskava, ki so jo Andrew Jebb, Louis Tay, Ed Diener in Shigehiro Oishi leta 2018 objavili v znanstveni reviji Nature Human Behaviour. Raziskovalci so analizirali podatke več kot 1,7 milijona ljudi iz Gallup World Poll in iskali povezavo med dohodkom ter subjektivnim blagostanjem.
Ugotovili so, da se je na svetovni ravni rast zadovoljstva z življenjem v povprečju umirila pri približno 95.000 dolarjih letnega dohodka na posameznika. Pri vsakodnevnem čustvenem počutju so zaznali nižji razpon, med približno 60.000 in 75.000 dolarji. Rezultati so se med svetovnimi regijami precej razlikovali.
Remitly je regionalne pragove iz raziskave Purdue prilagodil posameznim državam z uporabo razmerij kupne moči oziroma PPP, ki jih je pridobil pri Mednarodnem denarnem skladu. Ta razmerja izražajo, koliko enot lokalne valute ima primerljivo kupno moč kot en ameriški dolar v ZDA. Nato je lokalne zneske 25. marca 2026 po tržnem menjalnem tečaju ponovno pretvoril v ameriške dolarje in upošteval inflacijo od objave prvotne raziskave.
Pri primerjavi s plačami Remitly kot vir navaja Mednarodno organizacijo dela (ILO) in uporablja izraz »average wage«. Remitly na javno objavljeni metodološki strani ne navede konkretne ILO serije, referenčnega leta niti natančnega postopka, s katerim je izračunal letno povprečno plačo za posamezno državo. Zato je podatek 42.754 USD za Slovenijo najbolje razumeti kot Remitlyjev primerjalni kazalnik, ne kot neposreden ekvivalent uradne slovenske povprečne bruto ali neto letne plače.
Zato slovenskih 36.769 dolarjev ni »magična številka«, pri kateri bi Slovencu nenadoma postalo vseeno, ali zasluži več. Gre za modelirano oceno, ki poskuša med seboj primerjati zelo različne države.
Tu postane primerjava še zanimivejša. Povprečna plača lahko daje precej drugačno sliko od dohodka, ki ga prejema običajen zaposleni.
Statistični urad RS je za avgust 2026 pri zaposlenih pri pravnih osebah objavil povprečno bruto mesečno plačo 2.695,56 evra. Če podatke preračunamo na polni delovni čas, je povprečje znašalo 2.723 evrov, mediana pa 2.309 evrov. To pomeni, da je polovica zaposlenih prejela manj kot 2.309 evrov bruto, kar 64,8 odstotka pa manj od povprečne bruto plače.
Ta razlika je za našo zgodbo zelo pomembna. Iz ugotovitve, da povprečna slovenska plača po Remitlyjevi metodologiji presega »ceno sreče«, ne moremo sklepati, da ta prag presega večina Slovencev.
Še manj lahko iz same plače sklepamo, kako finančno varno posameznik dejansko živi. Nekdo z odplačanim stanovanjem in 2.000 evri razpoložljivega mesečnega dohodka je v povsem drugačnem položaju kot človek z enakim prihodkom, dvema otrokoma, visoko najemnino in kreditom.
Stanovanje je pri tem eden največjih dejavnikov. UMAR v Poročilu o razvoju 2026 ugotavlja, da Slovenija dosega visoko raven kakovosti življenja ter da je zadovoljstvo z življenjem leta 2025 doseglo najvišjo zabeleženo raven. Hkrati opozarja, da se dostopnost stanovanj slabša, predvsem za mlade in tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.
Prav zato lahko človeka z dobro plačo stanovanje, kredit ali najemnina hitro postavijo v položaj, ki na lestvici povprečnih dohodkov sploh ni viden.
Tudi znanstveni odgovor na to vprašanje danes ni več tako enostaven, kot ga lahko razumemo iz izraza »cena sreče«.
Matthew Killingsworth je v raziskavi z več kot 1,7 milijona sprotnih ocen počutja ugotovil, da zadovoljstvo pri številnih ljudeh raste tudi pri precej višjih dohodkih. Leta 2023 je rezultate skupaj z Danielom Kahnemanom in Barbaro Mellers ponovno analiziral.
Pokazalo se je, da se pri približno 15 do 20 odstotkih najmanj zadovoljnih ljudi učinek višjega dohodka po približno 100.000 dolarjih res močno zmanjša. Pri večini ljudi pa zadovoljstvo z višjim prihodkom še naprej raste. Pri najzadovoljnejši skupini se je povezava pri višjih dohodkih celo okrepila.
To je precej bolj življenjska razlaga.
Denar lahko reši veliko težav, ki jih povzroča pomanjkanje denarja. Če človeku omogoči, da brez skrbi plača stanovanje, energijo, hrano in druge stroške, ustvari finančno rezervo ali zmanjša odvisnost od naslednje plače, je njegov učinek lahko zelo velik.
Ko so osnovne potrebe že dobro pokrite, dodatnih 500 evrov praviloma ne spremeni življenja toliko kot pri človeku, ki ob koncu vsakega meseca preverja, kateri račun lahko še počaka.
Toda to ni isto kot trditev, da dodatni denar nad določeno mejo nima več vrednosti.
Zanimivo primerjavo ponuja raziskava Simona Röcka, Gottfrieda Tappeinerja in Janette Walde, objavljena v Journal of Applied Econometrics leta 2026. Avtorji so analizirali podatke EU-SILC za leti 2013 in 2018 ter ugotovili, da se na ravni evropskih držav zadovoljstvo z življenjem in občutek sreče nad približno 30.000 evri letnega neto ekvivalentnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva nista več statistično pomembno povečevala.
Toda te številke ne smemo neposredno primerjati z Remitlyjevimi 36.769 dolarji. Evropska raziskava meri razpoložljivi dohodek gospodinjstva po davkih in transferjih ter ga prilagodi velikosti gospodinjstva. Remitlyjev model ima drugačno izhodišče.
Prav različni rezultati raziskav so najboljši dokaz, da univerzalne »plače za srečo« verjetno ni.
Ne.
Če bi Remitlyjeva »cena sreče« merila dejansko srečo prebivalstva, bi pričakovali, da bo Slovenija tudi na vrhu svetovnih lestvic zadovoljstva z življenjem.
V World Happiness Report 2026 je Slovenija na 18. mestu z oceno 6,868. Pred nami so med drugim Finska, Islandija, Danska, Švedska, Nizozemska, Nemčija in še več drugih držav.
To sicer še vedno pomeni visoko uvrstitev.
Remitlyjev rezultat zato pove nekaj drugega: Slovenija ima po njihovi metodologiji zelo ugodno razmerje med lokalno kupno močjo, ocenjenim pragom zadovoljstva in povprečnim dohodkom.
To je zanimiva gospodarska ugotovitev. Ni pa dokaz, da smo Slovenci zaradi svojih plač srečnejši od vseh drugih narodov.
Na to vprašanje univerzalnega odgovora ni.
Človek, ki nima dolgov, ima rešeno stanovanjsko vprašanje in stabilne prihodke, lahko z relativno zmernim dohodkom živi zelo udobno. Nekdo drug lahko ob bistveno višji plači zaradi velikih obveznosti vsak mesec občuti finančni pritisk.
Zato je morda uporabnejše vprašanje nekoliko drugačno: koliko denarja potrebujemo, da nam denar ne predstavlja več vsakodnevnega vira skrbi?
Ko dosežemo osnovno finančno varnost in imamo oblikovano dovolj veliko denarno rezervo za nepričakovane izdatke, se odpre vprašanje, kako upravljati presežek prihodkov. Smiselno je najprej določiti finančne cilje in časovni horizont, nato pa izbrati način varčevanja ali naložbe glede na sprejemljivo tveganje in potrebo po dostopnosti denarja.
Finančna varnost ni isto kot sreča. Je pa občutek, da imamo nekaj rezerve in da nepričakovan strošek ne bo podrl celotnega gospodinjskega proračuna, za veliko ljudi pomemben del mirnejšega življenja.
Prvi korak je zato praviloma likvidna denarna rezerva. Šele nato pride vprašanje, kaj narediti z dolgoročnimi prihranki, ki jih ne bomo potrebovali čez nekaj tednov ali mesecev.
Ko je osnovna finančna rezerva oblikovana, je izbira nadaljnjega varčevanja ali naložb odvisna predvsem od cilja, časovnega horizonta, potrebne likvidnosti, stroškov in pripravljenosti sprejeti tveganje. Med možnostmi so bančni depoziti, skladi in ETF-ji, obveznice, dodatno pokojninsko varčevanje, nepremičnine ter tudi fizične plemenite kovine. Nobena od teh možnosti ni primerna za vsakogar, pri večjih zneskih ali zahtevnejših odločitvah pa je smiselno razmisliti tudi o neodvisnem strokovnem finančnem posvetu.
Pri tem je vredno ohraniti pravo perspektivo. Zlato ali srebro nista bližnjica do sreče in tudi ne naložba brez tveganja. Cena obeh kovin lahko raste ali pade, pri fizičnih kovinah pa moramo upoštevati tudi razliko med nakupno in prodajno ceno, stroške, način hrambe ter časovni horizont.
Plemenite kovine imajo zato največ smisla kot del širšega razmisleka o razpršitvi premoženja, ne kot zamenjava za denarno rezervo ali celoten naložbeni portfelj.
Tu se zgodba o »ceni sreče« zanimivo obrne. Če je osnovni življenjski standard urejen in del prihodka redno ostaja, naslednje vprašanje ni več, koliko moramo zaslužiti, ampak kako bomo presežek ohranili in uporabili.
Elementum se osredotoča na fizično zlato in srebro ter na možnosti enkratnega in postopnega varčevanja v plemenitih kovinah. Svoj pristop opisuje kot »7-zvezdično strategijo«, ki po navedbah podjetja vključuje vprašanja likvidnosti, fizičnega lastništva, hrambe, davčne obravnave, razpršitve med zlatom in srebrom, transparentnosti ter prenosa premoženja na naslednje generacije. Gre za Elementumovo lastno poimenovanje pristopa in ne za neodvisno naložbeno oceno ali jamstvo donosnosti.
Remitlyjev rezultat Slovenijo postavlja v izrazito ugoden položaj glede na razmerje med uporabljeno povprečno plačo in ocenjenim pragom »cene sreče«. Toda statistika ne pomeni, da povprečni Slovenec živi brez finančnih skrbi, še manj pa, da višji dohodek od določene točke nima več nobene vrednosti.
Raziskave pravzaprav kažejo nekaj precej bolj uporabnega. Denar je najpomembnejši takrat, ko nam omogoča osnovno varnost in zmanjšuje težave, povezane s pomanjkanjem. Ko to mejo dosežemo, postane vse pomembnejše, kaj z denarjem naredimo.
Morda zato »cena sreče« sploh ni najbolj zanimiva številka v tej zgodbi. Bolj uporabno je vprašanje, koliko potrebujemo za življenje, pri katerem imamo dovolj prostora za nepričakovane dogodke, svoje načrte in del prihodka, ki ga lahko namenimo prihodnosti.
Kaj bomo naredili s tem delom, je že naslednja finančna odločitev.
Po Remitlyjevi analizi da. Slovenija je edina med 123 analiziranimi državami, kjer uporabljena povprečna plača presega njihov ocenjeni prag.
Ne. Gre za statistični model in primerjavo povprečij. Rezultat ne opisuje finančnega položaja vsakega posameznika.
Raziskave si pri tem niso povsem enotne. Novejše ugotovitve kažejo, da pri večini ljudi zadovoljstvo z višjim prihodkom še naprej raste, čeprav je učinek dodatnega denarja lahko manjši.
Pomemben del izračuna predstavlja kupna moč. Remitly je regionalne rezultate prvotne študije prilagodil kupni moči posameznih držav, inflaciji in menjalnim tečajem.
Ne. V World Happiness Report 2026 je Slovenija na 18. mestu.
Ne nujno. Njihova vrednost lahko niha, ne izplačujejo obresti ali dividend, pri fizičnih kovinah pa nastajajo tudi stroški nakupa, prodaje in morebitne hrambe. Primernost je odvisna od finančnega položaja, ciljev in časovnega horizonta posameznika.
Članek je nastal v sodelovanju s partnerjem Elementum d.o.o. Elementum ima komercialni interes na področju prodaje, odkupa, varčevanja in hrambe plemenitih kovin. Informacije o produktih in storitvah Elementuma temeljijo na podatkih partnerja. Članek je informativne narave in ne predstavlja individualnega finančnega, naložbenega, davčnega ali pravnega svetovanja. Vrednost zlata in srebra lahko raste ali pada. Pretekla gibanja cen niso zagotovilo prihodnjih rezultatov. Pred naložbeno odločitvijo preverite nakupne in prodajne stroške, hrambo, likvidnost, davčno obravnavo ter primernost naložbe glede na lasten finančni položaj.