Najem stanovanja je za številne posameznike in družine ena največjih rednih finančnih obveznosti. Pri izbiri novega doma se zato večina najemnikov najprej osredotoči na višino mesečne najemnine, lokacijo, velikost stanovanja in njegovo opremljenost. Toda znesek, naveden v nepremičninskem oglasu, pogosto ne pove dovolj o dejanskih stroških bivanja. Finančne obveznosti lahko občutno povečajo nepričakovani poračuni ogrevanja, dodatna plačila za pohištvo, nejasno določeni obratovalni stroški ali spori glede vračila varščine.

Težave se pogosto začnejo že pred podpisom najemne pogodbe. Najemnik se na primer dogovori za razmeroma ugodno najemnino, ne preveri pa, ali so predvideni mesečni stroški ogrevanja realni. Ob izselitvi lahko ugotovi, da najemodajalec zahteva plačilo za poškodbe, ki so posledica običajne uporabe stanovanja. V drugih primerih najemna pogodba vsebuje določila, ki so nejasna ali celo v nasprotju s prisilnimi pravili stanovanjske zakonodaje.

Slovenski Stanovanjski zakon (SZ-1) določa temeljne pravice in obveznosti najemnikov ter najemodajalcev. Vendar zakon ne more nadomestiti skrbnega pregleda pogodbe, preverjanja dejanskih stroškov in ustreznega dokumentiranja stanja stanovanja. Prav zato je koristno razumeti, katere obveznosti izhajajo iz zakona, katere lahko pogodbeni stranki uredita sporazumno in kdaj je posamezna zahteva najemodajalca vprašljiva.

V tem izobraževalnem članku bomo podrobneje obravnavali sedem okoliščin, ki lahko najemniku povzročijo nepotrebne stroške ali pravne zaplete. Spoznali boste, kako preveriti akontacije in obračune stroškov, kaj mora biti dogovorjeno glede opreme, kdo odgovarja za vzdrževanje stanovanja, kako se zavarovati pri plačilu varščine in kakšna pravila veljajo za podnajem.

1. Prenizko določena akontacija obratovalnih stroškov: ko ugoden najem postane drag

Ena manj očitnih finančnih pasti pri najemu stanovanja je prenizko določena mesečna akontacija za ogrevanje in druge obratovalne stroške. Najemnik lahko ob podpisu pogodbe dobi vtis, da bodo njegovi skupni mesečni izdatki razmeroma nizki, pozneje pa ga preseneti visok poračun.

Akontacija je vnaprej določeno plačilo, ki se ob poznejšem obračunu poračuna z dejanskimi stroški oziroma stroški, ugotovljenimi po veljavnem načinu delitve. Če so akontacije nižje od stroškov, ki odpadejo na stanovanje, nastane razlika, ki jo je treba doplačati. Če so višje, lahko nastane preplačilo.

Pri tem je treba razlikovati med akontacijskim plačevanjem in dogovorom o fiksnem znesku stroškov. Pri akontaciji je poznejši poračun pričakovan del obračunskega sistema. Pri pogodbeno dogovorjenem fiksnem plačilu pa je treba posebej preveriti, katere stroške zajema in ali pogodba sploh omogoča naknadne poračune.

Zakaj so lahko začetne akontacije prenizke?

Višina stroškov je odvisna od več dejavnikov. Pomembni so energetska učinkovitost stavbe, način ogrevanja, velikost stanovanja, število uporabnikov in dejanska poraba. Na končni račun vplivajo tudi cene energentov ter način razdeljevanja stroškov med posamezne stanovanjske enote.

Pri starejših stavbah s slabšo toplotno izolacijo so lahko stroški ogrevanja precej višji kot v primerljivo velikih energetsko učinkovitejših objektih. Tudi stanovanje z razmeroma nizko najemnino lahko zato pomeni visoke skupne mesečne izdatke.

Najemodajalec lahko ob ogledu predstavi zgolj zadnjo položnico, ki pa ni nujno reprezentativna. Poletni račun za ogrevanje praviloma ne pove dovolj o stroških v zimskih mesecih. Podobno velja za stanovanje, ki je bilo dalj časa prazno ali ga je predhodno uporabljala samo ena oseba.

Zato se najemnik ne bi smel zadovoljiti z ustnim zagotovilom, da so stroški nizki. Veliko uporabnejši je pregled obračunov za daljše obdobje, najbolje za zadnjih dvanajst mesecev, če so podatki na voljo.

Primer: kako nastane nepričakovano doplačilo?

Predpostavimo, da najemnik sklene pogodbo za stanovanje z mesečno najemnino 650 evrov. Najemodajalec mu pojasni, da znašajo akontacije za ogrevanje in določene obratovalne stroške 100 evrov mesečno.

Najemnik zato načrtuje mesečni izdatek v višini 750 evrov.

Po dvanajstih mesecih se izkaže, da znašajo dejansko obračunani stroški, ki jih pokrivajo navedene akontacije, skupaj 1.920 evrov.

Infografika N24 prikazuje primer obračuna stroškov najema stanovanja: 650 € mesečne najemnine, 100 € akontacije in 720 € doplačila po letnem poračunu.
Prenizka akontacija lahko povzroči nepričakovane stroške. V prikazanem primeru najemnik zaradi razlike med plačanimi akontacijami in dejanskimi stroški doplača 720 evrov. Povprečni mesečni izdatek se tako poveča s 750 na 810 evrov. © N24 Real Estate Academy | Ilustracija, ustvarjena z umetno inteligenco po uredniški zasnovi N24.

Primer je izmišljen in služi prikazu načina izračuna. Predpostavlja, da so vsi obračunani stroški pravilni in da jih mora po pogodbi plačati najemnik.

Najemnik je pričakoval skupne mesečne stroške v višini 750 evrov, dejanski povprečni izdatek pa je znašal 810 evrov. Razlika se morda na prvi pogled ne zdi velika, vendar pomeni 720 evrov dodatne letne obremenitve.

Takšen poračun sam po sebi še ne pomeni nepravilnega ravnanja najemodajalca. Odločilno je, ali je bil način obračunavanja jasno dogovorjen, ali so stroški pravilno izračunani in ali najemnik prejme ustrezno obrazložitev.

Kako preveriti realnost akontacij?

Pred podpisom pogodbe je priporočljivo pridobiti pregled stroškov za celotno preteklo leto. Če je mogoče, naj dokumentacija ločeno prikazuje ogrevanje, električno energijo, vodo, komunalne storitve in druge obratovalne stroške.

Posebno pozornost je treba nameniti ogrevanju. Pri večstanovanjskih stavbah se stroški toplote razdeljujejo po pravilih, ki upoštevajo tehnične značilnosti ogrevalnega sistema in predpisana merila delitve. Zato poraba posameznega najemnika ni vedno edini dejavnik, ki vpliva na njegov račun.

Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb med drugim določa merila za delitev posameznih obratovalnih stroškov. Kadar obstajajo ustrezne merilne naprave, se določeni stroški obračunavajo po dejanski porabi, pri drugih pa se uporabljajo predpisana merila, kot so površina, število enot ali število uporabnikov. Za toploto veljajo tudi posebna pravila. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (PISRS)

Najemnik naj zato preveri tudi, ali je bilo v preteklem obdobju že izvedeno letno poračunavanje in kakšna je bila njegova višina.

Če najemodajalec podatkov nima, je smiselno pri načrtovanju osebnega proračuna predvideti finančno rezervo. Neznana višina prihodnjih stroškov je namreč tveganje, ki ga je treba upoštevati že pred sklenitvijo najema.

2. Dodatna plačila za kuhinjo, pohištvo in opremo: kaj je vključeno v najemnino?

Opremljeno stanovanje je lahko za najemnika zelo privlačno. Selitev je enostavnejša, saj mu ni treba kupiti kuhinje, omar, postelje ali gospodinjskih aparatov. Toda opremljenost lahko spremljajo dodatne finančne obveznosti, ki ob prvem ogledu niso jasno predstavljene.

Najemodajalec lahko na primer poleg najemnine zahteva posebno plačilo za uporabo pohištva, enkratno nadomestilo za opremo ali povračilo določenih stroškov ob izselitvi.

Takšni dogovori niso avtomatično nezakoniti. Njihova dopustnost je odvisna od vsebine, pravne podlage in okoliščin konkretnega najemnega razmerja. Težava nastane predvsem takrat, ko najemnik ne ve, kaj pravzaprav plačuje in kakšne pravice s plačilom pridobi.

Razlika med najemom opreme in njenim odkupom

Če najemodajalec oddaja opremljeno stanovanje, se lahko stranki dogovorita, da je uporaba opreme vključena v najemnino. Lahko pa je nadomestilo za uporabo opreme določeno posebej.

Pri ločenem nadomestilu mora biti jasno, za katero opremo se plačuje, koliko znaša obveznost in koliko časa traja.

Povsem drugačen položaj nastane, če najemnik opremo odkupi. V takšnem primeru je treba opredeliti, kateri predmeti postanejo njegova last, kakšna je kupnina in kaj se z njimi zgodi ob izselitvi.

Predstavljajmo si, da najemodajalec od novega najemnika zahteva 1.500 evrov za uporabo obstoječe kuhinje. Če pogodba ne določa, ali gre za najemnino za opremo, kupnino ali drugo nadomestilo, se lahko ob prenehanju najema pojavi spor.

Najemnik lahko meni, da je kuhinjo kupil, najemodajalec pa vztraja, da je plačal zgolj pravico do njene uporabe.

Zato je treba že ob podpisu pogodbe jasno določiti pravno naravo plačila.

Kaj pa pavšalna odškodnina za poškodovano opremo?

Posebej previden je treba biti pri pogodbenih določilih, ki predvidevajo vnaprej določeno odškodnino za vsako poškodbo pohištva ali opreme.

Če pogodba na primer določa, da mora najemnik ob vsaki poškodbi kuhinjskega elementa plačati 500 evrov, to še ne pomeni, da je takšna zahteva v vseh okoliščinah utemeljena.

Pri presoji odgovornosti najemnika je treba razlikovati med običajno obrabo, ki nastane zaradi redne uporabe stanovanja, in škodo, ki je posledica nepravilnega oziroma malomarnega ravnanja. Stanovanjski zakon (SZ-1) v drugi alineji 94. člena določa, da najemnik odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oziroma malomarni rabi stanovanja. Četrta alineja istega člena določa tudi obveznost plačila stroškov popravil, ki so posledica takšne uporabe, skladno z določili najemne pogodbe.

To pomeni, da najemodajalec ne more vsake spremembe na pohištvu ali opremi samodejno obravnavati kot škodo, za katero mora plačati najemnik. Če se na primer zaradi dolgoletne običajne uporabe obrabijo kuhinjske omarice, je položaj drugačen kot pri poškodbi vrat omarice zaradi neprimernega ravnanja. Pri presoji odškodninskega zahtevka so pomembni vzrok poškodbe, dejansko stanje opreme pred nastankom škode in pravna podlaga zahtevka.

Pravna podlaga: Stanovanjski zakon (SZ-1), 94. člen, PISRS

Kako se zaščititi pred spori glede opreme?

Najboljša preventiva je podroben primopredajni zapisnik.

V njem naj bodo navedeni pohištvo, gospodinjski aparati in druga oprema, ki ostanejo v stanovanju. Pri vsakem pomembnejšem predmetu je smiselno opisati njegovo stanje ter zabeležiti obstoječe poškodbe.

Fotografije so lahko zelo koristne, vendar naj dopolnjujejo pisni zapisnik. Če je kuhinjski pult že ob vselitvi poškodovan, naj bo to izrecno navedeno.

Priporočljivo je tudi preveriti, kdo je odgovoren za popravilo oziroma zamenjavo posameznega aparata, če se pokvari zaradi starosti ali običajne uporabe.

S tem se lahko prepreči položaj, ko najemodajalec ob izselitvi zahteva plačilo za opremo, ki je bila dotrajana že ob začetku najema.

3. Nezakonita določila v najemni pogodbi: podpis še ne pomeni, da je vse dovoljeno

Najemna pogodba je temeljni dokument, ki ureja razmerje med najemnikom in najemodajalcem. V njej so določeni višina najemnine, način plačevanja stroškov, trajanje najema, pravila uporabe stanovanja in druge obveznosti.

Toda pogodbeni stranki nimata popolne svobode pri določanju vseh pogojev.

Stanovanjski zakon vsebuje pravila, ki varujejo pravice in določajo obveznosti obeh strani. Poleg njega se uporabljajo tudi ustrezne določbe Obligacijskega zakonika. Pogodbeno določilo, ki nasprotuje prisilnim predpisom, lahko povzroči vprašanje njegove ničnosti oziroma druge pravne posledice.

Zato najemnik ne sme sklepati, da je vsaka zahteva najemodajalca pravno veljavna zgolj zato, ker je zapisana v pogodbi.

Katera določila zahtevajo posebno pozornost?

Ena pogostih težav so določila, ki najemodajalcu omogočajo neomejen vstop v stanovanje.

Najemnik ima pravico do uporabe stanovanja in njegove posesti. Lastnik ima sicer pravico preverjati pravilno uporabo stanovanja, vendar to ne pomeni, da lahko vanj vstopa kadar koli in brez upoštevanja zakonskih omejitev.

Najemodajalec nima neomejene pravice do vstopanja v oddano stanovanje. Tretja alineja 94. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) določa, da mora najemnik lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu omogočiti vstop zaradi preverjanja pravilne uporabe stanovanja, vendar največ dvakrat letno. Gre za zakonsko omejitev preverjanja pravilne uporabe stanovanja, ki varuje najemnika pred neupravičenimi in pretiranimi posegi v njegovo zasebnost.

Pri tem je treba razlikovati med rednim preverjanjem uporabe stanovanja in drugimi okoliščinami, v katerih je lahko dostop do stanovanja pravno utemeljen. Stanovanjski zakon v 99. členu posebej ureja obveznosti najemnika pri določenih posegih lastnika, namenjenih izboljšanju stanovanja. Drugačno obravnavo lahko zahtevajo tudi nujni primeri, ko je treba preprečiti neposredno nevarnost ali večjo škodo. Najemodajalec zato omejitve dveh pregledov ne sme obiti s splošnim pogodbenim dovoljenjem za neomejene obiske.

Pravna podlaga: Stanovanjski zakon (SZ-1), 94. in 99. člen, PISRS.

Če se na primer zaradi dotrajanosti pokvari ogrevalni sistem, ni mogoče avtomatično sklepati, da mora strošek popravila kriti najemnik.

Podobno previdnost zahtevajo določila, ki najemodajalcu omogočajo samovoljno izselitev najemnika, menjavo ključavnice ali odvzem njegovih stvari zaradi neplačane najemnine.

Zakon določa pravila odpovedi najemne pogodbe in postopke za izpraznitev stanovanja. V določenih primerih neplačila je predviden poseben postopek odpovedi in sodnega naloga za izpraznitev. Najemodajalec zato ne more preprosto nadomestiti predpisanega postopka z lastnim ukrepom. pis.eprostor.gov.si

Zakaj je treba pogodbo pregledati kot celoto?

Posameznega pogodbenega določila ni vedno mogoče pravilno razumeti brez preostale pogodbe.

Določilo o plačevanju stroškov je lahko povezano z določilom o višini najemnine. Pravila glede popravil so lahko razdeljena med več členov. Določbe o varščini pa lahko vsebujejo sklicevanje na obveznosti, navedene drugje.

Zato je priporočljivo pogodbo pregledati v celoti in posebej preveriti, ali so pravice in obveznosti jasno razmejene.

Če je posamezna določba nejasna, naj najemnik zahteva pisno pojasnilo ali spremembo besedila pred podpisom.

Pri pomembnejših finančnih obveznostih oziroma spornih določilih je smiseln tudi pregled pogodbe pri pravnem strokovnjaku.

4. Nepravilno obračunavanje obratovalnih stroškov: ali najemnik res plačuje samo svoje obveznosti?

Obratovalni stroški so pomemben del skupnih stroškov bivanja. V večstanovanjskih stavbah lahko vključujejo stroške dobave vode, odvajanja odpadnih voda, čiščenja skupnih prostorov, električne energije za skupne dele, odvoza odpadkov in druge storitve, povezane z uporabo stavbe.

Vendar vsi stroški, ki se pojavijo na obračunu upravnika, niso nujno obveznost najemnika.

Ključno je razlikovanje med stroški uporabe stanovanja in stroški, ki so povezani z lastništvom, investicijami oziroma vzdrževanjem nepremičnine.

Obratovalni stroški in stroški lastništva niso isto

Najemnik praviloma plačuje stroške, povezane z uporabo stanovanja, v obsegu, določenem z zakonom in najemno pogodbo.

Lastnik pa ima svoje obveznosti, povezane z vzdrževanjem nepremičnine in skupnih delov stavbe.

Posebno pozornost je treba nameniti rezervnemu skladu.

Sredstva rezervnega sklada so namenjena financiranju zakonsko določenih stroškov vzdrževanja in drugih upravičenih posegov na skupnih delih stavbe. Obveznost plačevanja prispevkov v rezervni sklad je po stanovanjski zakonodaji povezana z etažnim lastništvom.

Zato rezervnega sklada ni pravilno brez dodatne pravne presoje obravnavati kot običajen obratovalni strošek najemnika.

Če najemodajalec zahteva, da najemnik poleg najemnine plačuje tudi takšne postavke, je treba preveriti pravno podlago in pogodbeni dogovor.

Zakaj je razčlenjen obračun tako pomemben?

Najemnik lahko prejme račun, na katerem je navedena samo skupna postavka »obratovalni stroški« v višini 180 evrov.

Takšen podatek sam po sebi ne omogoča preverjanja, za katere storitve je bil znesek obračunan.

Bistveno uporabnejši je razčlenjen obračun, iz katerega je razvidno, katere storitve so bile zaračunane, na katero obdobje se nanašajo in po katerem ključu so bile razdeljene.

Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa različna merila delitve stroškov. Nekateri se delijo glede na površino, drugi po posamezni enoti ali številu uporabnikov. Pri ogrevanju se uporabljajo tudi posebna pravila. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (PISRS)

Najemnik naj zato preveri, ali so pri obračunu uporabljeni pravilni podatki o stanovanju in številu njegovih uporabnikov.

Če v stanovanju dejansko prebivata dve osebi, obračun pa temelji na napačnem številu uporabnikov, lahko nastane nepravilnost pri razdelitvi določenih stroškov.

Kaj storiti ob sumu nepravilnega obračuna?

Najprej je smiselno zahtevati pisno pojasnilo posameznih postavk in dokumentacijo, na kateri obračun temelji.

Pri tem je treba razlikovati med napako upravnika pri delitvi stroškov in sporom z najemodajalcem glede tega, kdo mora posamezen strošek plačati.

Upravnik lahko stroške pravilno razdeli med etažne enote, najemodajalec pa lahko nato od najemnika zahteva tudi postavko, ki po njunem pravnem razmerju ni njegova obveznost.

Če se nepravilnost potrdi, je priporočljivo zahtevati popravek obračuna oziroma vračilo preveč plačanega zneska.

Najemnik naj pri tem ne preneha samovoljno plačevati vseh stroškov. Neplačevanje nespornih zapadlih obveznosti lahko povzroči dodatne pravne težave. Varnejši pristop je pisno ugovarjati sporni postavki, ohraniti dokazila in pravočasno poravnati nesporni del obveznosti.

5. Neustrezno vzdrževanje stanovanja: kdo mora plačati popravila?

Ko se najemnik vseli v stanovanje, upravičeno pričakuje, da bo to primerno za normalno bivanje. Ogrevanje mora delovati, vodovodna napeljava mora omogočati običajno uporabo, električne instalacije pa morajo biti ustrezne in varne.

V praksi se lahko pojavijo okvare, ki bistveno vplivajo na kakovost bivanja. Med pogostimi težavami so nedelujoče ogrevanje, zamakanje, poškodovane instalacije, okvare gospodinjskih aparatov in težave z vlago.

Ob takšnih primerih se pogosto pojavi vprašanje, kdo mora organizirati popravilo in kdo ga mora plačati.

Obveznosti najemodajalca

Stanovanjski zakon določa, da mora lastnik najemniku izročiti stanovanje v stanju, ki omogoča normalno uporabo, ter ga v takšnem stanju tudi vzdrževati.

To pomeni, da najemodajalec ne more vseh obveznosti vzdrževanja preprosto prenesti na najemnika.

Lastnik odgovarja tudi za pravne in stvarne napake oddanega stanovanja v skladu z veljavnimi pravili. Portal GOV.SI

Če na primer zaradi dotrajanosti odpove del ogrevalnega sistema, je treba ugotoviti vzrok okvare in pravno odgovornost za popravilo.

Drugačen položaj nastane, če najemnik napravo poškoduje zaradi nepravilne uporabe.

Obveznosti najemnika

Najemnik mora stanovanje uporabljati skrbno in v skladu z najemno pogodbo. Odgovarja za škodo, ki jo povzroči z nepravilno oziroma malomarno uporabo.

Poleg tega mora lastnika obveščati o napakah, za odpravo katerih je odgovoren lastnik, in izvajati vzdrževanje v obsegu, ki ga zanj določajo predpisi.

To pomeni, da najemnik ne more prezreti očitne okvare, zaradi katere bi lahko nastala dodatna škoda.

Če na primer opazi zamakanje pod kuhinjskim koritom, mora o tem pravočasno obvestiti najemodajalca.

Če bi težavo dalj časa zavestno ignoriral in bi zaradi tega nastala dodatna škoda, bi se lahko pojavilo vprašanje njegove odgovornosti za povečanje škode.

Kaj storiti, če najemodajalec ne odpravi napake?

Najemnik naj okvaro najprej dokumentira in o njej pisno obvesti najemodajalca.

V obvestilu je smiselno opisati težavo, navesti, kdaj je bila opažena, in pojasniti, kako vpliva na uporabo stanovanja.

Pri nujnih primerih, ko je treba preprečiti nevarnost za življenje, zdravje ali večjo škodo, zakon predvideva tudi možnost neodložljivih popravil in uveljavljanja ustreznih zahtevkov.

Stanovanjska zakonodaja najemniku pod določenimi pogoji omogoča tudi uveljavljanje povračila škode oziroma sorazmernega zmanjšanja najemnine, kadar stanovanja zaradi opustitve lastnikovih obveznosti ni mogoče normalno uporabljati. pis.eprostor.gov.si

Vendar to ne pomeni, da lahko najemnik ob vsaki okvari samovoljno preneha plačevati najemnino ali naroči poljubna popravila na stroške lastnika.

Način ukrepanja je odvisen od narave in resnosti napake. Če na primer zaradi dotrajanega tesnila zamaka okno, je smiselno najemodajalca najprej pisno obvestiti o težavi, priložiti fotografije in zahtevati odpravo napake v razumnem roku. Če pa stanovanje zaradi resnejših pomanjkljivosti ne omogoča normalne uporabe, najemodajalec pa ne izpolni svojih obveznosti, lahko najemnik pod pogoji iz 93. člena SZ-1 predlaga ukrepanje stanovanjske inšpekcije. Kadar nastane spor glede povračila stroškov, zmanjšanja najemnine ali odgovornosti za škodo, je pred uveljavljanjem zahtevkov priporočljivo pridobiti pravno mnenje. Pri neposredni nevarnosti za zdravje ali nastanku večje škode je treba ukrepati nemudoma in po potrebi obvestiti pristojne službe.

Če lastnik ne zagotavlja potrebnega stanja stanovanja, je lahko glede na naravo kršitve pristojna tudi stanovanjska inšpekcija. Ta lahko v zakonsko določenih primerih odredi izvedbo potrebnih del. pis.eprostor.gov.si

6. Varščina pri najemu stanovanja: kako preprečiti neupravičeno zadržanje denarja?

Varščina je za številne najemnike eden največjih začetnih stroškov najema.

Poleg prve najemnine in morebitnih drugih dogovorjenih obveznosti mora najemnik pogosto zagotoviti še dodaten denarni znesek, namenjen zavarovanju določenih obveznosti iz najemnega razmerja.

Težave nastanejo predvsem ob izselitvi, ko se pogodbeni stranki ne strinjata glede stanja stanovanja, neporavnanih obveznosti ali upravičenosti posameznih odbitkov.

Kaj je namen varščine?

Varščina je praviloma namenjena zavarovanju izpolnitve obveznosti najemnika, če je tako dogovorjeno.

Lahko je povezana z neporavnano najemnino, neplačanimi stroški ali škodo, za katero najemnik odgovarja.

Pomembno pa je, da se varščina ne obravnava kot samodejno dodatno plačilo najemodajalcu.

Če najemnik izpolni svoje obveznosti in ni utemeljenih zahtevkov za zadržanje denarja, je treba varščino vrniti v skladu z veljavnim dogovorom in pravnimi pravili.

Pri tem je treba razlikovati med zasebnim tržnim najemom in posebnimi režimi javnih najemnih stanovanj.

Pravilnik o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem vsebuje posebne določbe o varščini, vključno z njeno višino in vračilom. Teh pravil ni pravilno brez preverjanja neposredno prenesti na vsako zasebno tržno najemno razmerje. pisrs.si

Ali mora biti varščina shranjena na posebnem računu?

Pri tem vprašanju je potrebna posebna previdnost.

V nekaterih državah zakonodaja določa posebna pravila o ločenem hranjenju najemniških varščin. Vendar takšnih pravil ni mogoče samodejno uporabiti za slovenska najemna razmerja.

Pri zasebnem tržnem najemu stanovanja je treba način plačila, hranjenja in vračila varščine presojati glede na veljavno zakonodajo ter vsebino konkretne najemne pogodbe. Stanovanjski zakon (SZ-1) ne določa splošne obveznosti, po kateri bi moral vsak zasebni najemodajalec prejeto varščino hraniti na posebnem bančnem računu. Morebitne dodatne obveznosti lahko izhajajo iz pogodbenega dogovora ali posebne pravne ureditve posamezne vrste najema.

Za zmanjšanje tveganja sporov je priporočljivo, da najemnik varščino plača z bančnim nakazilom in shrani dokazilo o plačilu. Najemna pogodba naj jasno določa višino in namen varščine, okoliščine, v katerih jo lahko najemodajalec uporabi, pogoje vračila ter način obračuna morebitnih odbitkov. Pri javnih najemnih stanovanjih je treba upoštevati tudi posebna pravila, med drugim 5. člen Pravilnika o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem.

Pravna podlaga: Stanovanjski zakon (SZ-1), PISRS in Pravilnik o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem, 5. člen, PISRS.

Najemnik se lahko z najemodajalcem dogovori o načinu plačila, hranjenja in vračila varščine, pri čemer morajo biti dogovori skladni z veljavno zakonodajo.

Z vidika dokazovanja je priporočljivo, da se varščina nakaže na bančni račun in da pogodba jasno določa njen namen, višino, pogoje vračila ter način obračuna morebitnih odbitkov.

Običajna obraba ni isto kot poškodba

Eden najpogostejših razlogov za spor je vprašanje, v kakšnem stanju mora najemnik vrniti stanovanje.

Stanovanje se z uporabo neizogibno obrablja. Tudi ob skrbni uporabi se lahko pojavijo manjše spremembe na talnih oblogah, stenah in pohištvu.

Zato je treba razlikovati med posledicami običajne rabe in škodo zaradi nepravilnega ravnanja.

Če je bil parket ob vselitvi že star in obrabljen, najemodajalec ne more brez dodatne utemeljitve zahtevati, da najemnik ob izselitvi financira njegovo popolno zamenjavo.

Če pa najemnik povzroči večjo poškodbo zaradi malomarnega ravnanja, je lahko odgovoren za nastalo škodo.

Pri določanju morebitnega zahtevka je pomembno tudi dejansko stanje opreme pred nastankom poškodbe.

Zakaj sta potrebna dva primopredajna zapisnika?

Prvi zapisnik se pripravi ob vselitvi, drugi ob izselitvi.

Zapisnika omogočata primerjavo stanja stanovanja in opreme na začetku ter ob koncu najemnega razmerja.

Priporočljivo je, da vključujeta stanje prostorov, seznam opreme, vidne poškodbe, odčitke merilnih naprav in število predanih ključev.

Fotografska dokumentacija lahko dodatno pomaga pri dokazovanju.

Ob izselitvi je smiselno pripraviti tudi končni obračun finančnih obveznosti.

Če najemodajalec zadrži del varščine, naj jasno navede razlog, znesek in podlago za odbitek.

Najemnik lahko nato preveri, ali je zahteva utemeljena.

7. Podnajem stanovanja: zakaj najemnik ne sme samovoljno oddajati prostora drugim?

Podnajem pomeni, da najemnik stanovanje ali njegov del odda v uporabo drugi osebi na podlagi podnajemnega razmerja.

Takšna ureditev je lahko zanimiva za študente, posameznike, ki si želijo deliti stroške bivanja, ali najemnike, ki bi želeli del stanovanja oddati drugi osebi.

Vendar pravica do najema stanovanja sama po sebi še ne pomeni neomejene pravice do njegovega nadaljnjega oddajanja.

Ali je podnajem dovoljen?

Podnajem stanovanja je v Sloveniji zakonsko urejen. Tretji odstavek 84. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) določa, da lahko najemnik del najetega stanovanja odda v podnajem s sklenitvijo podnajemne pogodbe za določen čas, če se lastnik stanovanja s tem strinja in so izpolnjeni zakonski pogoji. Najemnik torej nima samodejne pravice, da bi brez soglasja lastnika oddajal posamezne prostore drugim osebam.

Oddaja stanovanja v podnajem brez soglasja lastnika ima lahko tudi posledice za osnovno najemno razmerje. Osma točka prvega odstavka 103. člena SZ-1 takšno ravnanje določa kot enega izmed krivdnih odpovednih razlogov. Pri tem mora lastnik upoštevati tudi zakonska pravila o odpovedi najemne pogodbe. Če želi najemnik skleniti podnajemno razmerje, naj zato predhodno pridobi soglasje lastnika in ustrezno uredi vsebino podnajemne pogodbe.

Pravna podlaga: Stanovanjski zakon (SZ-1), 84. in 103. člen, PISRS.

Zato ni pravilno sklepati, da je pogodbena omejitev podnajema že sama po sebi nezakonita.

Nasprotno, najemnik mora pred oddajo stanovanja ali njegovega dela drugi osebi preveriti zakonske pogoje in pridobiti ustrezno soglasje.

Podnajem ni isto kot bivanje dodatne osebe

V praksi se pogosto zamenjujeta dva različna položaja.

Prvi je podnajem, pri katerem najemnik z drugo osebo vzpostavi podnajemno razmerje.

Drugi je položaj, ko se najemniku v stanovanju pridruži partner, družinski član ali druga oseba.

Tudi v drugem primeru lahko nastanejo obveznosti glede soglasja lastnika in spremembe najemne pogodbe.

Stanovanjska zakonodaja določa pravila za primere, ko stanovanje dalj časa uporablja oseba, ki ni navedena v najemni pogodbi. Predvidene so tudi posebne določbe glede sprememb števila oseb, ki jih mora najemnik preživljati po zakonu. pisrs.si

Zato je pomembno, da pogodba pravilno navaja osebe, ki bodo uporabljale stanovanje, in da se spremembe pravočasno uredijo.

Zakaj je pisno soglasje koristno?

Čeprav se lahko posamezni dogovori v praksi sklepajo ustno, je pisno soglasje bistveno primernejše z vidika dokazovanja.

Iz dokumenta naj bo razvidno, za katero osebo oziroma podnajemno razmerje je bilo soglasje dano in kakšen je njegov obseg.

Najemnik naj preveri tudi, ali predvideni način uporabe stanovanja zahteva dodatne pogoje oziroma dovoljenja.

Posebej previden mora biti pri kratkoročnem oddajanju turistom, saj takšna dejavnost odpira dodatna pravna vprašanja in ni enaka običajnemu stanovanjskemu podnajemu.

Koliko vas najem stanovanja dejansko stane?

Po pregledu posameznih tveganj je smiselno vse finančne obveznosti združiti v enoten izračun.

Najemnina je namreč samo ena od postavk, ki določajo dejansko ceno bivanja.

Poleg rednih mesečnih stroškov je treba upoštevati tudi začetne izdatke, morebitna dodatna plačila za opremo, stroške selitve in finančno rezervo za poračune.

Primer celotnega finančnega načrta

Infografika N24 prikazuje stroške najema stanovanja: 700 € najemnine, 220 € dodatnih mesečnih stroškov, 1.400 € varščine ter stroške opreme in selitve.
Koliko denarja potrebujete za najem stanovanja? V prikazanem primeru znašajo predvideni mesečni stroški 920 evrov, skupaj z varščino, opremo in selitvijo pa začetni izdatki dosežejo 3.120 evrov. © N24 Real Estate Academy | Ilustracija, ustvarjena z umetno inteligenco po uredniški zasnovi N24.

Vsi zneski so ilustrativni. Predpostavljamo, da so navedeni stroški ločeni in da se med seboj ne podvajajo.

Najemnik mora ob začetku najema zagotoviti:

Skupni začetni denarni izdatek tako znaša 3.120 evrov.

Pri tem varščina ni nujno dokončen strošek najema, saj se lahko ob izpolnitvi obveznosti vrne. Vseeno pa mora najemnik ta denar zagotoviti ob začetku najemnega razmerja.

Če bi mesečni stroški zaradi poračuna v povprečju znašali še 50 evrov več od načrtovanih, bi to pomenilo dodatnih 600 evrov letno.

Takšen izračun pokaže, zakaj je treba finančno sposobnost za najem presojati glede na celotne stroške bivanja in ne zgolj na oglaševano najemnino.

Kako pred podpisom najemne pogodbe preveriti vseh sedem tveganj?

Najemnik lahko večino obravnavanih težav prepreči z ustrezno pripravo.

Najprej naj pridobi osnutek najemne pogodbe in ga pregleda pred dogovorjenim datumom podpisa. Posebej naj preveri višino najemnine, način obračunavanja stroškov, obveznosti glede vzdrževanja, pogoje uporabe opreme in pravila vračila varščine.

Nato naj zahteva razpoložljive podatke o preteklih obratovalnih stroških. Pri tem je koristno preveriti, ali so bili zneski akontacijski ali dokončni in ali so bili v preteklem obdobju izvedeni poračuni.

Pri opremljenem stanovanju naj pripravi seznam opreme ter preveri, ali so morebitna dodatna plačila jasno opredeljena.

Pred prevzemom stanovanja naj skupaj z najemodajalcem opravi pregled prostorov, zabeleži obstoječe poškodbe in pripravi primopredajni zapisnik.

Posebno pozornost naj nameni stanju ogrevanja, vodovodnih in električnih instalacij ter gospodinjskih aparatov.

Če se namerava v stanovanje pozneje vseliti še druga oseba ali če najemnik razmišlja o podnajemu, naj pravila preveri pred podpisom pogodbe.

Praktična vaja: preverite ponudbo za najem

Predstavljajte si, da najdete stanovanje z naslednjimi pogoji:

Najemnina znaša 750 evrov mesečno. Najemodajalec navaja, da so stroški približno 100 evrov, vendar nima razpoložljivih obračunov za preteklo leto. Zahteva varščino v višini 1.500 evrov in dodatnih 800 evrov za uporabo kuhinje. Pogodba določa, da mora najemnik plačati vsa popravila, ne glede na vzrok okvare.

Preden se odločite za podpis, poskusite odgovoriti na naslednja vprašanja:

  1. Ali je mogoče na podlagi razpoložljivih podatkov zanesljivo oceniti skupne mesečne stroške?

  2. Ali je jasno, ali je 800 evrov plačilo za uporabo kuhinje ali njen odkup?

  3. Ali je določilo o plačilu vseh popravil skladno z zakonsko razdelitvijo obveznosti?

  4. Ali pogodba določa pogoje vračila varščine?

  5. Katera dodatna dokazila bi zahtevali pred podpisom?

Razlaga primera

Največje tveganje predstavljajo nepreverjeni obratovalni stroški in pogodbeno določilo, ki brez razlikovanja prenaša vsa popravila na najemnika.

Plačilo za kuhinjo je treba natančneje opredeliti. Prav tako je smiselno preveriti način vračila varščine in pripraviti dokumentacijo o stanju stanovanja.

Dokler navedena vprašanja niso razjasnjena, najemnik nima dovolj informacij za zanesljivo oceno finančnih in pravnih posledic pogodbe.

Pogosta vprašanja o najemnih pogodbah in stroških

Ali lahko najemodajalec po enem letu zahteva doplačilo obratovalnih stroškov?

Lahko, če za to obstaja ustrezna pravna in pogodbena podlaga ter če gre za pravilno obračunane stroške, ki jih mora plačati najemnik. Odločilno je tudi, ali so bila prejšnja plačila določena kot akontacije oziroma ali je bil dogovorjen poznejši poračun. Samo dejstvo, da je doplačilo visoko, še ne dokazuje nepravilnosti.

Ali mora najemnik plačati novo kuhinjo, če je bila stara že ob vselitvi dotrajana?

Ne avtomatično. Treba je ugotoviti, zakaj je potrebna zamenjava in ali je najemnik povzročil škodo, za katero odgovarja. Običajna obraba in dotrajanost opreme nista enaki poškodbi zaradi malomarne uporabe.

Ali lahko najemodajalec brez dovoljenja vstopa v najeto stanovanje?

Najemodajalec nima splošne pravice do neomejenega vstopanja v najeto stanovanje. Po tretji alineji 94. člena SZ-1 mora najemnik omogočiti preverjanje pravilne uporabe stanovanja največ dvakrat letno. Za druge zakonsko utemeljene posege, denimo določena dela po 99. členu SZ-1, veljajo posebna pravila. Nujni primeri se presojajo glede na konkretne okoliščine.

Ali lahko najemodajalec ob izselitvi zadrži celotno varščino?

Varščine ne more utemeljeno zadržati zgolj zato, ker se je najemno razmerje končalo. Morebitno zadržanje mora imeti ustrezno pravno oziroma pogodbeno podlago. Pri presoji so pomembni neporavnane obveznosti, odgovornost za škodo in dogovorjeni pogoji vračila.

Ali lahko najemnik zaradi neodpravljenih napak preneha plačevati najemnino?

Samovoljno prenehanje plačevanja je lahko tvegano. Zakon najemniku v določenih primerih omogoča posebne zahtevke, med drugim glede popravil, škode in zmanjšanja najemnine. Pred uporabo takšnega ukrepa je treba preveriti konkretne okoliščine in zakonske pogoje.

Ali lahko najemnik odda sobo v podnajem brez soglasja lastnika?

Ne brez soglasja lastnika. Tretji odstavek 84. člena SZ-1 določa pogoje, pod katerimi lahko najemnik odda del stanovanja v podnajem. Če to stori brez soglasja lastnika, lahko takšno ravnanje predstavlja krivdni odpovedni razlog po 103. členu SZ-1, ob upoštevanju zakonskih pravil o odpovedi najemne pogodbe.

Pred podpisom pogodbe preverite tudi tisto, česar v oglasu ni

Najemna pogodba lahko ureja bistveno več kot samo višino mesečne najemnine. Določa lahko način plačevanja dodatnih stroškov, uporabo opreme, odgovornost za popravila in pogoje, pod katerimi se najemno razmerje konča.

Največ negotovosti nastane tam, kjer pogodba uporablja splošne izraze, kot so »vsi stroški«, »vsa popravila« ali »odškodnina po presoji najemodajalca«, ne da bi natančneje določila njihov pomen.

Pred podpisom zato preverite predvsem, ali razumete vse finančne obveznosti in ali imate na voljo dokumentacijo, s katero boste lahko pozneje preverili pravilnost obračunov.

Dogovore, ki lahko vplivajo na vaše stroške ali pravice, uredite pisno. Ob vselitvi dokumentirajte stanje stanovanja, med najemom pa shranjujte pogodbo, anekse, obračune in pomembno komunikacijo.

Tako boste ob morebitnem nesoglasju lažje ugotovili, kaj je bilo dogovorjeno, kaj določa zakon in katere zahtevke lahko utemeljeno uveljavljate.

Viri in pravna podlaga

Stanovanjski zakon (SZ-1), Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije

Temeljna pravna podlaga za stanovanjska najemna razmerja v Sloveniji. Pri pripravi članka so posebej pomembni 84. člen (oddaja stanovanja v najem in podnajem), 92. člen (dolžnosti lastnika), 93. člen (opustitev dolžnosti lastnika), 94. člen (obveznosti najemnika), 99. člen (določene obveznosti najemnika pri izboljšavah stanovanja) in 103. člen (krivdni odpovedni razlogi).

Stanovanjski zakon, PISRS

Republika Slovenija, Prostorski informacijski sistem: Najemna razmerja

Uradna pojasnila o obveznih sestavinah najemne pogodbe, vzdrževanju stanovanja, pravicah najemnika, odpovedi najema in inšpekcijskem ukrepanju.

Najemna razmerja, PIS

Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb

Pravila glede obratovalnih stroškov in njihove delitve med posamezne enote v večstanovanjskih stavbah.

Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, PISRS

Ministrstvo za solidarno prihodnost: Stanovanjska politika

Uradna pojasnila o stanovanjskih najemnih razmerjih ter obveznostih najemodajalcev in najemnikov.

Stanovanjska politika, GOV.SI

Pravilnik o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem

Posebna ureditev varščine in drugih pogojev pri javnih najemnih stanovanjih. Pravila tega režima niso samodejno uporabna za zasebni tržni najem.

Pravilnik o oddaji javnih najemnih stanovanj, PISRS

Izobraževalna vsebina pojasnjuje splošna pravila stanovanjskih najemnih razmerij v Sloveniji. Posamezne pravice in obveznosti so lahko odvisne od vrste najema, vsebine pogodbe in konkretnih okoliščin. Članek ni nadomestilo za individualno pravno svetovanje.