Deutsche Bank je primerjala 69 mest. N24 je dodal Ljubljano, Maribor, Zagreb in Beograd. Koliko paru ostane od dveh povprečnih plač po najemnini?
Koliko denarja ostane po plačilu najemnine v Ljubljani? Po informativnem izračunu N24 paru z dvema povprečnima neto plačama po najemu stanovanja s tremi spalnicami v središču mesta ostane približno 1.634 evrov mesečno. V Mariboru je ta znesek približno 2.418 evrov.
Raziskava Deutsche Bank Research Institute Mapping the World's Prices 2026, objavljena 13. julija 2026, primerja cene in dohodke v 69 svetovnih mestih. Pri izračunu razpoložljivega dohodka po najemnini predpostavlja dve povprečni neto plači in najem stanovanja s tremi spalnicami v središču mesta. Ljubljana, Maribor, Zagreb in Beograd niso vključeni v raziskavo, zato je N24 zanje pripravil informativne izračune iz podatkov Numbea, preverjenih 19. novembra 2026. Po teh izračunih paru v Ljubljani po najemnini ostane približno 1.634 evrov, v Mariboru 2.418 evrov, v Zagrebu 2.181 evrov in v Beogradu 919 evrov. Zneski ne vključujejo drugih življenjskih stroškov. Rezultati štirih dodatnih mest zaradi različnega časa zajema niso neposredno primerljivi z uradno lestvico Deutsche Bank.
Stanovanje je lahko drago, plača visoka, na koncu meseca pa človeku kljub temu ostane presenetljivo malo denarja. Prav to razmerje je v svoji najnovejši raziskavi preverila Deutsche Bank. Primerjala je 69 svetovnih mest in izračunala, koliko paru z dvema povprečnima neto plačama ostane po plačilu najemnine za stanovanje s tremi spalnicami v središču mesta.
Rezultati razkrivajo precejšnje razlike. V Zürichu paru po plačilu najemnine ostane več kot 10.000 ameriških dolarjev mesečno, na Dunaju 4.237 dolarjev, v Pragi 2.347 dolarjev, v Lizboni pa samo 289 dolarjev. Visoki dohodki torej še ne zagotavljajo ugodnega življenjskega položaja. Odločilno je, koliko od teh dohodkov porabi stanovanje.
Slovenije v tej primerjavi ni. Deutsche Bank ni analizirala niti Ljubljane niti Maribora, prav tako ne Zagreba in Beograda. Zato smo na N24 pripravili dodatno primerjavo po enaki osnovni formuli, pri čemer smo uporabili aktualne podatke Numbea, podatkovne zbirke, na kateri v veliki meri temelji tudi raziskava Deutsche Bank. Rezultati kažejo, da je lahko razlika med Ljubljano in Mariborom občutno večja, kot bi pričakovali samo na podlagi primerjave plač.
Paru z dvema povprečnima neto plačama po najemnini v Ljubljani ostane približno 1.634 evrov, v Mariboru pa 2.418 evrov mesečno.
Raziskava Mapping the World's Prices 2026, ki sta jo pripravila Jim Reid in Galina Pozdnyakova ter jo je Deutsche Bank Research Institute objavil 13. julija 2026, je že deseta izdaja mednarodne primerjave cen in življenjskih stroškov.
Njena posebnost je, da se ne ustavi pri cenah nepremičnin. Analizira tudi plače, najemnine, prehrano, prevoz in druge stroške, ki vplivajo na življenje v posameznem mestu. Eden najzanimivejših kazalnikov je razpoložljivi dohodek po plačilu najemnine.
Izračun je razmeroma preprost. Raziskovalci predpostavijo, da v gospodinjstvu delata dve osebi, vsaka prejema povprečno lokalno neto plačo, skupaj pa najemata stanovanje s tremi spalnicami v mestnem središču. Od njunega skupnega mesečnega prihodka odštejejo najemnino.
Rezultat pokaže, koliko denarja ostane za vse druge potrebe. Pri tem še niso odšteti hrana, ogrevanje, elektrika, prevoz, zavarovanja in drugi življenjski stroški. Kazalnik zato ni enak dejanskemu prostemu denarju, ki ga lahko gospodinjstvo vsak mesec porabi ali privarčuje.
Kljub tej omejitvi pokaže nekaj, česar primerjava samih najemnin ne more: kako veliko finančno breme predstavlja stanovanje glede na lokalne dohodke.
Med 69 mesti, ki jih je analizirala Deutsche Bank, se je na prvo mesto uvrstil Zürich. Povprečna mesečna neto plača v švicarskem mestu znaša 8.363 dolarjev. Dva zaposlena imata tako skupaj 16.726 dolarjev prihodka, najemnina za stanovanje s tremi spalnicami v središču mesta pa po raziskavi znaša 6.285 dolarjev.
Po plačilu najemnine jima ostane približno 10.442 dolarjev mesečno. Razlika med dvema povprečnima plačama in najemnino je izračunana iz zaokroženih vrednosti, zato lahko od objavljenega rezultata odstopa za dolar.
Na drugem mestu je Ženeva z 10.034 dolarji, sledi San Francisco z 9.130 dolarji. Med prvimi desetimi mesti najdemo tudi Luksemburg, København, Oslo in Frankfurt.
Še zanimivejša je primerjava z New Yorkom. Čeprav ima visoke plače, je mesto po upoštevanju najemnine šele na 39. mestu. Dve povprečni neto plači skupaj znašata 11.068 dolarjev, najemnina za primerljivo stanovanje pa 8.873 dolarjev. Paru ostane 2.194 dolarjev.
V Frankfurtu, kjer so plače nižje, paru po najemnini ostane 5.468 dolarjev. Razlika lepo pokaže, zakaj sama višina plače ni dovolj dober kazalnik življenjskega standarda.
Med evropskimi mesti je posebej zanimiv Dunaj. Avstrijska prestolnica se po razpoložljivem dohodku po najemnini uvršča na 15. mesto svetovne lestvice. Čeprav so tamkajšnje najemnine občutno višje kot v številnih vzhodnoevropskih mestih, višje plače omogočajo, da gospodinjstvu ostane precej več denarja.
Drugačno sliko kaže Lizbona. Povprečna mesečna neto plača znaša 1.608 dolarjev, najemnina za obravnavano stanovanje pa 2.926 dolarjev. Dva zaposlena bi tako skoraj ves skupni dohodek porabila samo za najem. Po izračunu jima ostane 289 dolarjev, še preden plačata položnice ali kupita hrano.
Pomembno je razumeti, da to ne pomeni, da vsi prebivalci Lizbone dejansko živijo s tako majhnim preostankom. Raziskava primerja standardiziran primer gospodinjstva in stanovanja. Prebivalci lahko živijo v manjših stanovanjih, zunaj središča, v lastnih nepremičninah ali imajo drugačne prihodke.
Ker Deutsche Bank teh mest ni vključila v raziskavo, smo preverili, kakšen bi bil rezultat ob uporabi enake osnovne formule.
Za vsa štiri mesta smo uporabili podatke Numbea o povprečni mesečni neto plači in najemnini za stanovanje s tremi spalnicami v središču mesta. Podatke smo preverili 19. novembra 2026. V primerjavi z Deutsche Bank, ki je raziskavo objavila julija, gre torej za novejši podatkovni posnetek.
Izračun ne predstavlja uradne razširitve raziskave Deutsche Bank in štirih mest ne vključuje v njeno lestvico 69 mest. Omogoča pa informativno primerjavo, ki temelji na enaki definiciji dohodka in najema.
Ljubljana ima med štirimi mesti najvišjo povprečno neto plačo po podatkih Numbea. Ta znaša 1.830,28 evra mesečno. Par, v katerem oba prejemata takšno plačo, ima skupaj 3.660,56 evra prihodkov.
Toda najemnina za stanovanje s tremi spalnicami v mestnem središču je ocenjena na 2.026,67 evra. Po njenem plačilu paru ostane 1.633,89 evra.
To pomeni, da najemnina predstavlja približno 55 odstotkov skupnega neto dohodka gospodinjstva.
Za družino z otroki je takšno razmerje lahko precej zahtevno. Od preostanka mora plačati še stroške stanovanja, prehrano, prevoz in druge redne obveznosti. Če ima gospodinjstvo kredit, stroške vrtca ali druge večje finančne obremenitve, je razpoložljivega denarja še manj.
Seveda takšen izračun ne opisuje vsakega ljubljanskega najemnika. Številni živijo v manjših stanovanjih, zunaj središča ali imajo starejše najemne pogodbe. Toda za gospodinjstvo, ki išče večje stanovanje na prostem trgu, primerjava opozarja na veliko razliko med višino plače in stroškom primernega bivališča.
Maribor je v tej primerjavi presenetljivo uspešen.
Povprečna mesečna neto plača po podatkih Numbea znaša 1.665,17 evra. Dva zaposlena tako skupaj prejemata 3.330,34 evra, kar je približno 330 evrov manj kot v Ljubljani.
Toda ocenjena najemnina za stanovanje s tremi spalnicami v središču Maribora znaša 912,50 evra. Paru po njenem plačilu ostane 2.417,84 evra.
To je približno 784 evrov več kot v Ljubljani.
Razlika je še bolj izrazita, če primerjamo delež dohodka, namenjen najemnini. V Mariboru znaša približno 27 odstotkov, v Ljubljani pa 55 odstotkov.
Prav to je bistvo dostopnosti stanovanj. Mesto z nižjimi plačami lahko prebivalcem omogoča ugodnejše finančno razmerje, če so stroški bivanja dovolj nizki.
Maribor ima pri tem tudi svoje omejitve. Ponudba primernih večjih stanovanj je lahko manjša, lokalni trg dela pa ne ponuja enakih zaposlitvenih možnosti za vse poklice. Podatek o povprečni plači prav tako ne pomeni, da takšen dohodek dosega večina zaposlenih.
Kljub temu rezultat kaže, zakaj je pri presoji življenjskih stroškov smiselno primerjati celoten odnos med prihodki in najemnino.
Zagreb se po informativnem izračunu N24 uvršča med Maribor in Ljubljano.
Povprečna neto plača znaša 1.753,69 evra. Dva zaposlena imata tako skupaj 3.507,38 evra mesečnega dohodka. Najemnina za primerljivo stanovanje je ocenjena na 1.326,32 evra, zato jima ostane 2.181,06 evra.
To je približno 547 evrov več kot v Ljubljani, čeprav je skupni dohodek zagrebškega para nižji.
Razlog je najemnina. Po podatkih Numbea je primerljivo stanovanje v središču Zagreba približno 700 evrov mesečno cenejše kot v Ljubljani.
Najemnina v Zagrebu predstavlja približno 38 odstotkov skupnega neto dohodka obeh zaposlenih.
Ta primerjava seveda ne pomeni, da je življenje v Zagrebu v vseh pogledih cenejše ali kakovostnejše. Za to bi morali upoštevati še preostale življenjske stroške in kupno moč. Pokaže pa, da je razmerje med povprečnima plačama in najemnino za obravnavano stanovanje ugodnejše kot v Ljubljani.
Beograd ima med štirimi analiziranimi mesti najmanj ugodno razmerje med dohodkom in najemnino.
Numbeo za srbsko prestolnico navaja povprečno neto mesečno plačo 134.294,83 dinarja, kar po uporabljenem tečaju pomeni približno 1.142 evrov. Dva zaposlena skupaj prejemata približno 2.283 evrov.
Najemnina za stanovanje s tremi spalnicami v mestnem središču znaša 160.545,22 dinarja oziroma približno 1.365 evrov.
Paru tako po plačilu najemnine ostane približno 919 evrov mesečno.
Najemnina predstavlja skoraj 60 odstotkov skupnega neto dohodka. To je najvišji delež med štirimi mesti v našem izračunu.
Takšno razmerje ne pomeni, da so vse najemnine v Beogradu visoke glede na evropske cene. V absolutnem znesku je najem cenejši kot v Ljubljani. Težava nastane pri primerjavi z lokalnimi prihodki, ki so občutno nižji.
Za gospodinjstvo je zato stanovanje lahko težje dostopno v mestu z nižjimi cenami kot v mestu, kjer so najemnine višje, vendar plače omogočajo večjo kupno moč.
V razpravah o stanovanjskem trgu pogosto primerjamo cene kvadratnega metra. Ljubljana je dražja od Maribora, Dunaj je dražji od Zagreba, Zürich pa dražji od skoraj vseh evropskih mest.
Toda takšna primerjava pove samo polovico zgodbe.
Najemnina v višini 1.200 evrov ima povsem drugačen pomen za gospodinjstvo s 3.000 evri skupnih prihodkov kot za gospodinjstvo s 6.000 evri. V prvem primeru predstavlja 40 odstotkov dohodka, v drugem samo 20 odstotkov.
Zato raziskava Deutsche Bank daje prednost vprašanju, koliko denarja dejansko ostane po stanovanjskem strošku.
Vendar tudi ta kazalnik zahteva previdnost. Dve povprečni plači nista nujno značilni za gospodinjstva z otroki, mlade najemnike ali upokojence. Poleg tega je povprečje lahko višje od plače, ki jo prejema večina zaposlenih, če ga zvišujejo bolje plačana delovna mesta.
Pomembna je tudi vrsta stanovanja. Deutsche Bank uporablja stanovanje s tremi spalnicami v središču mesta. V slovenski nepremičninski terminologiji bi lahko glede na razporeditev takšno stanovanje ustrezalo večjemu štirisobnemu stanovanju. Ne gre za običajno slovensko trisobno stanovanje z dvema spalnicama.
Zato rezultata ni primerno neposredno primerjati z oglaševanimi najemninami manjših stanovanj.
Pri razlagi slovenskih rezultatov moramo upoštevati še eno posebnost. Podatki o najemninah niso enako zanesljivi in popolni v vseh podatkovnih zbirkah.
Na N24 smo že predstavili raziskavo Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, ki je analizirala zasebni najemni trg v desetih slovenskih mestnih občinah. Ugotovila je izrazit razkorak med najemninami, evidentiranimi v Evidenci trga nepremičnin, in cenami v nepremičninskih oglasih.
V Ljubljani so bile v zadnjem četrtletju 2024 oglaševane najemnine na kvadratni meter občutno višje od vrednosti v uradni evidenci.
To je pomembno tudi za našo primerjavo. Numbeo temelji predvsem na podatkih uporabnikov in ne predstavlja uradne evidence vseh sklenjenih najemnih pogodb. Deutsche Bank podatke dodatno preverja in prilagaja, vendar tudi sama opozarja, da so pri množično zbranih podatkih mogoča odstopanja.
Pri posameznem stanovanju lahko zato dejanska najemnina precej odstopa od povprečja.
Razlika med Mariborom in Ljubljano je v našem izračunu velika, vendar je ne smemo razumeti kot zagotovilo, da bo vsak par z enakima plačama v Mariboru vsak mesec prihranil 784 evrov več. Gre za standardizirano primerjavo, ne za napoved osebnega gospodinjskega proračuna.
Najbolj zgovorna ugotovitev raziskave Deutsche Bank je, da visoke najemnine same po sebi še ne pomenijo najslabše dostopnosti stanovanj.
Zürich je med najdražjimi mesti za najem, a ima zaradi visokih plač tudi najvišji razpoložljivi dohodek po najemnini. New York ima prav tako visoke plače, vendar jih najemnine bistveno bolj obremenjujejo. Lizbona pa kaže, kako težko je lahko gospodinjstvu, kadar se najemnine približajo skupnim prihodkom dveh povprečno plačanih zaposlenih.
Naša dodatna primerjava postavlja v ospredje Ljubljano. Povprečna neto plača je v slovenski prestolnici višja kot v Mariboru in Zagrebu, toda ta prednost pri večjem stanovanju v središču mesta ne zadošča za pokritje razlike v najemnini.
Za najemnika je zato koristno pogledati dlje od same oglaševane cene. Odločilno vprašanje je, kolikšen del rednega dohodka bo moral nameniti stanovanju in koliko mu bo ostalo za življenje.
Po informativnem izračunu N24 paru z dvema povprečnima plačama v Ljubljani po najemnini ostane približno 1.634 evrov, v Mariboru 2.418 evrov, v Zagrebu 2.181 evrov in v Beogradu 919 evrov. Razlika med mestoma lahko spremeni finančno sliko gospodinjstva, tudi kadar so plače na prvi pogled primerljive.
Ne. Raziskava Mapping the World's Prices 2026 vključuje 69 mest, med katerimi ni Ljubljane in Maribora. Prav tako ne vključuje Zagreba in Beograda. Rezultati teh štirih mest so informativni izračuni N24 na podlagi podatkov Numbea.
Po informativnem izračunu N24 približno 1.634 evrov mesečno. Izračun predpostavlja dve povprečni neto plači in najem stanovanja s tremi spalnicami v središču Ljubljane.
Ker je razlika v najemnini večja od razlike v plačah. Po podatkih Numbea je povprečna neto plača v Mariboru nižja, vendar je tudi ocenjena najemnina za primerljivo stanovanje precej nižja.
Po informativnem izračunu N24 paru z dvema povprečnima neto plačama v Zagrebu po najemnini ostane približno 2.181 evrov, v Beogradu pa 919 evrov mesečno.
Po uporabljenem kazalniku višine dohodka, ki ostane po najemnini, ima Dunaj ugodnejši rezultat. Deutsche Bank zanj navaja 4.237 ameriških dolarjev mesečnega preostanka. Ljubljanski informativni izračun uporablja novejše podatke in evre, zato ne gre za popolnoma časovno usklajeno primerjavo.
Ne. Od izračunanega zneska mora gospodinjstvo plačati še obratovalne stroške, energijo, hrano, prevoz, zavarovanja in druge življenjske izdatke. Dejanski prihranek je zato lahko precej manjši.