Neprofitna stanovanja: kaj, zakaj, kako ga dobiti

Cene stanovanjskih nepremičnin so v Ljubljani v zadnjem desetletju zrasle za več kot 120 odstotkov. Po podatkih GURS-a tako danes znaša srednja cena za rabljeno stanovanje že 4.510 evrov na kvadratni meter (podatek za lansko leto), medtem ko kupci za novo, vseljivo stanovanje v povprečju odštejejo 6.500 evrov na kvadratni meter, brez parkirišča. Drage so tudi najemnine, po pregledu, ki smo ga opravili nedavno, bi za rabljeno stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov v povprečju odšteli med 700 in 900 evri.

Če cene primerjamo s povprečno slovensko plačo, ki je bila po najnovejših podatkih SURS-a približno 1600 evrov neto, to pomeni, da je večina novih stanovanjskih projektov v Ljubljani dosegljiva le premožnejšim, medtem ko povprečen Ljubljančan s povprečno plačo le stežka pride do strehe nad glavo.

Ni torej nenavadno, da v zadnjih letih povpraševanje po neprofitnih stanovanjih krepko presega ponudbo. Vlada je sicer napovedala, da naj bi do leta 2035 dobili 20 tisoč novih neprofitnih stanovanj, vendar je ključno vprašanje, kako realistična je takšna napoved ob birokratskih ovirah. Dodatno je zaskrbljujoče sledeče; po najnovejših podatkih se število izdanih gradbenih dovoljenj medletno zmanjšuje.

V nadaljevanju članka preberite, kaj sploh so neprofitna stanovanja, komu so namenjena, in kako lahko do takega stanovanja pridete.

V nadaljevanju:

Kaj so neprofitna stanovanja in komu so namenjena?

Povpraševanje konkretno presega ponudbo, na trg prihaja nov projekt

Kako do neprofitnega stanovanja in kakšne so najemnine?

Kaj so neprofitna stanovanja in komu so namenjena?

Neprofitna stanovanja so del javne stanovanjske politike. Njihova najemnina ni določena po tržnih načelih, torej cenah, ki jih določa povpraševanje in prosti trg, ampak jo določa država oziroma lokalna skupnost na podlagi posebnih pravilnikov. Namenjena so tistim, ki zaradi nizkih dohodkov ali drugih okoliščin ne morejo reševati svojega stanovanjskega vprašanja na prostem trgu.

"Najemnina za neprofitno stanovanje v Ljubljani pogosto znaša polovico zneska primerljivega tržnega najema," pojasnjujejo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL), kjer upravljajo z okoli 4.700 stanovanji.

Povpraševanje konkretno presega ponudbo, na trg prihaja nov projekt

Zadnja leta povpraševanje po neprofitnih stanovanjih močno presega ponudbo. Na zadnji večji razpis v Ljubljani se je prijavilo več kot 2.600 gospodinjstev, oddanih pa je bilo le 200 stanovanj. Povpraševanje raste, saj so cene na prostem trgu postale previsoke celo za povprečno zaposlene. Kot smo pisali, bi ljubljančan s povprečno plačo za standardno stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov odšteti med 700 in 900 evri, oziroma mora za standardno stanovanje odšteti več kot polovico svoje plače.

Na trg sicer prihaja Novi center Povšetova, kjer je predvidenih 360 stanovanj. Stanovanja naj bi bila dokončana leta 2027. Po ocenah Mestne občine Ljubljana "le povečana ponudba javnih najemnih stanovanj lahko dolgoročno vpliva na znižanje cen najemnin v mestu."

Kako do neprofitnega stanovanja in kakšne so najemnine?

Najprej opozorilo; postopek ni kratek in terja nekaj potrpljenja. Občina oziroma javni stanovanjski sklad na nekaj let objavi razpis, kjer točno opredeli, kdo ima prednost (družine z otroki, mladi do 35 let, invalidi, občani z dolgim stalnim prebivališčem ipd.). Kandidat mora dokazovati, da je socialno upravičen in da nima primernega stanovanja v lasti ali souporabi.

Kandidati zberejo točke glede na socialne in bivanjske razmere – več otrok, slabši pogoji, daljše bivanje v občini pomenijo več možnosti. Na podlagi točkovanja se oblikuje vrstni red; tisti najvišje na seznamu dobijo stanovanje, ostali ostanejo na čakalni listi.

Koliko pa dejansko plačujejo neprofitni najemniki? Najemnina za neprofitno stanovanje v Ljubljani za povprečno dvosobno stanovanje znaša med 250 in 400 evri, po zadnjih razpoložljivih podatkih.

Vlada načrtuje 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Pa je to realno?

Vlada z novim zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj napoveduje ambiciozen cilj: v naslednjih desetih letih naj bi z milijardo evrov državnih sredstev in dokapitalizacijo stanovanjskih skladov zgradili 20 tisoč novih javnih najemnih stanovanj, s čimer bi Slovenija vsaj nekoliko zmanjšala zaostanek za evropskim povprečjem – danes javna stanovanja predstavljajo le štiri odstotke vseh, medtem ko je povprečje v EU okoli osem odstotkov. Kljub optimističnim napovedim strokovnjaki opozarjajo, da je največja ovira prav počasna birokracija in pomanjkanje pripravljenih projektov, zaradi česar se že zdaj večji del razpoložljivih sredstev ne izkoristi, poleg tega pa Slovenija s 413 stanovanjskimi enotami na tisoč prebivalcev še vedno zaostaja za vsemi sosedami in Nemčijo. K temu negativnemu trendu prispeva tudi upad izdanih gradbenih dovoljenj – lani je bilo teh za stanovanjske stavbe izdanih za 14 odstotkov manj kot leto prej, kljub napovedani državni podpori in jasnemu cilju, da bi trg postal bolj dostopen širokemu krogu prebivalcev.