Prvič v zgodovini: koliko stavb dejansko stoji na Zemlji? Raziskovalci TU München razkrivajo presenetljive podatke

Mednarodna raziskovalna ekipa Tehnične univerze v Münchnu (TU München) je prvič v celoti zajela vse stavbe na Zemlji. Rezultat: 2,75 milijarde stavb, razporejenih z osupljivimi razlikami med celinami in državami. Nova 3D-mapa razkriva tudi nepričakovane povezave med urbanizacijo, prostorsko stisko in gospodarsko neenakostjo.

V nadaljevanju lahko preberete:

• Kaj je Global Building Atlas in kako deluje
• Koliko stavb stoji na posamezni celini
• Zakaj je 3D-kartiranje prelomni korak v razumevanju urbanizacije
• Podatki o prostornini stavb na prebivalca – in kaj razkrivajo o svetovni neenakosti
• Kako bodo nove informacije spremenile urbanistično načrtovanje, reševanje kriz in razvoj mest

Raziskava, ki je presegla vse dosedanje podatkovne baze

Vprašanje, koliko stavb v resnici obstaja na Zemlji, je dolgo ostajalo neodgovorjeno. Zdaj pa je mednarodna raziskovalna ekipa Tehnične univerze v Münchnu (TU München) to prvič natančno izmerila – in objavila najobsežnejšo 3D-bazo podatkov o stavbah na svetu.

Njihova študija, objavljena tudi na ntv.de, predstavlja Global Building Atlas: tridimenzionalni popis svetovne pozidave, ki vključuje 2,75 milijarde stavb. Do zdaj največja baza je štela komaj 1,7 milijarde.

Celoten članek v originalu: ntv.de

Več o TU München

Kateri del sveta ima največ stavb? Rezultati presenetijo

Analiza temelji na satelitskih posnetkih iz leta 2019 in vključuje skoraj celotno svetovno poselitev. Podatki po celinah:

• Azija: 1,22 milijarde stavb – z naskokom največ
• Afrika: 540 milijonov stavb
• Evropa: 403 milijonov
• Severna Amerika: 295 milijonov
• Južna Amerika: 264 milijonov
• Oceanija: 14 milijonov

Prvič imamo izjemno natančen vpogled v dejansko razporeditev urbanizacije, podeželskih območij in naselitvenih vzorcev po planetu.

Zakaj je 3D-karteiranje revolucija?

Raziskovalci poudarjajo, da 3D-model ponuja bistveno več podatkov kot klasične 2D-karte.
Za 97 % vseh stavb so zabeležili:

• tloris,
• višino,
• prostornino.

Ločljivost je osupljiva: 3 × 3 metre, kar je 30-krat natančneje kot pri drugih globalnih bazah.

Vodja raziskave, profesorica Xiaoxiang Zhu, razlaga:

“3D-podatki o stavbah omogočajo bistveno natančnejše razumevanje urbanizacije, življenjskih pogojev in prostorske neenakosti. Šele s prostornino stavb lahko res ocenimo, kako ljudje živijo.”

Kako bogat je svet? Prostornina stavb na prebivalca razkriva ogromne razlike

Ko stavbam dodelimo volumen in ga primerjamo s številom prebivalcev, dobimo indikator, ki razkriva razlike v razvoju in življenjskem standardu.

Največ prostornine na osebo imajo:

• Finska
• Estonija
• Švedska

Finska izstopa z neverjetnimi 4000 kubičnimi metri stavb na osebo.

Najmanj pa imajo:

Niger: komaj 14 kubičnih metrov na osebo – najmanj na svetu.

Precej visoko se uvršča tudi Nemčija z 1132 kubičnimi metri na osebo, malenkost nad povprečjem EU.

Takšna primerjava je izjemno pomembna, ker prostornina pove več kot zgolj površina: višje in prostorske zgradbe omogočajo boljšo infrastrukturo, boljše javne storitve in večje bivanjske standarde.

Zakaj so ti podatki pomembni za prihodnost mest?

Global Building Atlas prinaša novo orodje za urbaniste, vlade, reševalne službe in okoljske raziskave.

Podatki omogočajo:

1. Natančnejše načrtovanje mest

• Pravilno razumevanje gostote poselitve
• Načrtovanje novih sosesk
• Učinkovitejše razporejanje infrastrukture

2. Boljše prepoznavanje družbene neenakosti

3D-podatki jasno pokažejo, kje so stanovanjske stiske najhujše in kje primanjkuje javnih objektov.

3. Hitrejšo oceno naravnih tveganj

Pri poplavah, potresih ali neurjih je hitra presoja stabilnosti in obsega stavb ključna.

4. Podporo trajnostni gradnji

Natančni modeli so osnova za razogljičenje gradbenega sektorja.

Zaključek

Z novo 3D karto sveta je TU München naredila pomemben korak k razumevanju globalne poselitve in prostorske pravičnosti. Prvič v zgodovini imamo realistično številko stavb na Zemlji, obenem pa tudi orodje, ki lahko državnim in lokalnim načrtovalcem pomaga ustvariti bolj vključujoča, odporna in pravična mesta – ne glede na celino.