Nalaganje...
Novela ZKN-A prinaša hitrejše in bolj pregledne katastrske postopke, manj birokracije ter večjo digitalno povezanost med institucijami.
Državni zbor je 25. septembra 2025 z 54 glasovi za in 22 proti sprejel novelo Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A), katere namen je poenostaviti katastrske postopke, povečati preglednost evidenc in izboljšati povezljivost med geodetskimi institucijami. Zakon bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne čez štiri mesece.
Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za naravne vire in prostor, Mirana Gajška, novela prinaša pomembne spremembe tako za geodetska podjetja kot za Geodetsko upravo RS in naj bi znatno prispevala k večji učinkovitosti sistemov evidentiranja nepremičnin.
Kaj točno se bo spremenilo? Preberite v nadaljevanju.
Med osrednjimi rešitvami novela predvideva izbris obstoječe stavbe in vpis nove hkrati, v primeru nadomestne gradnje. To naj bi razbremenilo tako stranke, kot tudi upravne organe. Poenostavlja se tudi zbiranje osebnih podatkov o lastnikih, ki bodo po novem neposredno pridobljeni iz uradnih registrov, brez potrebe po dodatni dokumentaciji.
Zaposleni v geodetskih podjetjih bodo po novem imeli neposreden dostop do informacijskega sistema Kataster in bodo lahko samostojno pridobivali listine, potrebne za pripravo elaboratov. S tem se bo skrajšal čas izvedbe in zmanjšala odvisnost od Geodetske uprave kot posrednika.
Novela posebej naslavlja tudi področje določanja bonitet zemljišč. Uveden bo sistem pooblastil za bonitiranje, ki vključuje izpit, obvezno redno izobraževanje in vodenje javne evidence pooblaščenih oseb. Geodetska uprava bo imela nadzor nad pravilnostjo izvedenih postopkov in v skrajnih primerih možnost odvzema pooblastila.
Pomembna novost je tudi okrepitev elektronske povezave med zemljiško knjigo in katastrskim informacijskim sistemom. Po novem bo v Katastru omogočen neposreden vpogled v zaznambe prepovedi, na primer zaradi nedovoljenih gradenj.
Novela prinaša tudi številne uskladitve z drugimi predpisi, zlasti s področja prostorskega načrtovanja. Vključuje določbe o označevanju parcel pred posegi v prostor, o omejitvah pri spreminjanju mej parcel ter izjeme pri določenih sodnih elaboratih. V nekaterih primerih bo mogoče označitev urejenih mej odložiti za do pet let, če gre za načrtovane prostorske ureditve.
Celotna reforma sledi cilju bolj digitalizirane, transparentne in učinkovite obdelave podatkov o nepremičninah. Poenostavitve naj bi koristile tako lastnikom kot tudi projektantom, geodetom, občinam in investitorjem, ki se v praksi srečujejo z zamudnimi in razdrobljenimi postopki.
Odkrijte dodatne zanimive vsebine.
Na Danskem je stanovanje najdostopnejše: 114 plač za 100 m², v Sloveniji 170, v Italiji 150+, na Slovaškem 180+. Cene v srednji in vzhodni Evropi najhitreje rastejo.
Ustavno sodišče je razveljavilo omejitev provizij za nepremičninske posrednike, prej je veljala meja 4 % kupnine.
Nizozemska z regulacijo najemnin in pravilom, da mora biti ⅔ novih stanovanj cenovno dostopnih, odgovarja na stanovanjsko krizo. Bi morala Slovenija slediti njihovemu zgledu?
Cene stanovanjskih nepremičnin so v Ljubljani v zadnjem desetletju zrasle za več kot 120 odstotkov. Po podatkih GURS-a tako danes znaša srednja cena za rabljeno stanovanje že 4.
Odgovori na najpogostejša vprašanja o tej temi.
Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.
To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na pravnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.
