Kaj banka naredi z denarjem na računu in vezanem depozitu

Ko nakažete plačo na bančni račun ali pri banki položite prihranke, se lahko zdi, da vaš denar preprosto čaka na naslednje plačilo. V mobilni aplikaciji vidite številko, banka pa vam zagotavlja, da lahko s sredstvi razpolagate.

Toda banka denarja ne shrani v ločen predal z vašim imenom. Vaša vloga postane del bilance banke in širšega sistema, prek katerega banke financirajo stanovanjske kredite, podjetja, državo ter druge oblike gospodarske dejavnosti.

Razumevanje tega sistema pomaga pri treh pomembnih odločitvah: koliko denarja pustiti na transakcijskem računu, koliko ga vezati in kako razporediti večje prihranke, da ne presežejo zakonsko določenega jamstva.

Kaj se zgodi v trenutku, ko denar položite na račun

Ko na račun položite 10.000 evrov, banka v svojih evidencah zabeleži obveznost do vas. To pomeni, da vam mora na podlagi pogodbe in veljavnih pravil vrniti enak znesek.

Na vašem bančnem računu zato nimate konkretnih bankovcev, ki bi jih banka hranila posebej za vas. Imate terjatev do banke v višini prikazanega stanja.

Če denar nakažete iz druge banke, banki med seboj izvedeta poravnavo. Če položite gotovino, banka prejme bankovce. V obeh primerih na vašem računu nastane dobroimetje, v bilanci banke pa obveznost do vas.

Evropska centralna banka banke opisuje kot finančne institucije, ki sprejemajo vloge in sredstva na lastno tveganje usmerjajo v kredite ali nakupe dolžniških vrednostnih papirjev.

Ali banka vaš denar preprosto posodi drugemu komitentu

To je uporabna poenostavitev, vendar ne opiše celotnega sistema.

Banka ne vzame nujno prav vaših 10.000 evrov in jih preda določeni osebi, ki kupuje stanovanje. Vloge vseh komitentov, kapital banke, financiranje na finančnih trgih in sredstva pri centralni banki tvorijo skupno finančno strukturo.

Vaša vloga banki zagotavlja vir financiranja in likvidnosti. Banka lahko na drugi strani svoje bilance odobri:

• stanovanjske in potrošniške kredite,
• kredite podjetjem,
• dovoljene prekoračitve,
• financiranje investicij,
• nakupe obveznic in drugih dovoljenih finančnih sredstev.

Banka mora pri tem vsak kredit oceniti, zanj oblikovati ustrezno kritje tveganja in zagotoviti dovolj kapitala ter likvidnih sredstev.

Kako banke s krediti ustvarjajo nov denar

Pri sodobnem bančništvu se zgodi nekaj, kar večina ljudi težko vidi.

Ko banka odobri 150.000 evrov stanovanjskega kredita, praviloma ne premakne obstoječega kupa denarja iz trezorja. Na računu kreditojemalca ustvari novo dobroimetje v višini 150.000 evrov. Hkrati v svoji bilanci zabeleži terjatev iz naslova kredita.

Tako hkrati nastaneta:

• kredit kot sredstvo banke,
• depozit oziroma dobroimetje kot obveznost banke.

Ko kupec nakaže kupnino prodajalcu, ki ima račun pri drugi banki, mora banka izvesti dejansko poravnavo z drugo banko. Takrat postanejo pomembni njena likvidnost, vloge komitentov, sredstva pri centralni banki in drugi viri financiranja.

Bank of England pojasnjuje, da poslovne banke večino novega denarja ustvarijo prav z odobravanjem posojil. To ne pomeni, da ga lahko ustvarjajo brez omejitev. Omejujejo jih kapital, likvidnost, regulacija, stroški financiranja, kreditno tveganje in povpraševanje po kreditih.

Kakšna je razlika med denarjem na vpogled in vezanim depozitom

Za komitenta sta najpomembnejši dve obliki bančne vloge.

Denar na vpogled

To je denar na transakcijskem ali varčevalnem računu, do katerega lahko dostopate brez daljšega čakanja.

Uporabljate ga za:

• plačevanje položnic,
• nakupe s kartico,
• nakazila,
• dvige gotovine,
• vsakodnevno finančno rezervo.

Ker lahko denar dvignete ali nakažete skoraj kadarkoli, mora banka računati, da lahko sredstva hitro zapustijo njen sistem. Takšna vloga je za banko manj predvidljiva, zato zanjo običajno plačuje nižje obresti.

Vezani depozit

Pri vezanem depozitu se z banko dogovorite, da določenega zneska nekaj mesecev ali let ne boste dvignili.

Banka zato natančneje ve, kako dolgo lahko računa na ta vir financiranja. V zameno vam praviloma ponudi višjo obrestno mero kot pri običajnem transakcijskem računu.

Pred sklenitvijo depozita preverite:

• čas vezave,
• obrestno mero,
• način obračuna obresti,
• možnost predčasne prekinitve,
• stroške ali izgubo obresti pri predčasnem dvigu,
• samodejno podaljšanje depozita.

Vezani depozit praviloma ne pomeni večjega jamstva. Vloge na transakcijskem računu, varčevalnem računu in vezanih depozitih pri isti banki se za namen jamstva seštejejo.

Zakaj banka potrebuje likvidnost

Likvidnost pomeni sposobnost banke, da pravočasno izvede dvige, nakazila in druge zapadle obveznosti.

Predstavljajte si banko, ki ima veliko kakovostnih stanovanjskih kreditov z ročnostjo 20 ali 30 let. Ti krediti lahko banki redno prinašajo obresti, vendar jih banka ne more čez noč spremeniti v gotovino brez stroškov ali izgube.

Komitenti pa lahko denar s transakcijskih računov nakažejo v nekaj sekundah.

Banka mora zato uskladiti dve zelo različni časovni obdobji:

• kratkoročno dostopne vloge komitentov,
• dolgoročne kredite in druge naložbe.

Temu pravimo ročnostno preoblikovanje. Banka kratkoročne vire uporablja za financiranje dolgoročnejših potreb gospodarstva, vendar mora imeti dovolj hitro dostopnih sredstev za običajne in stresne razmere.

Evropska pravila od bank zahtevajo vzdrževanje količnika likvidnostnega kritja oziroma LCR. Banka mora imeti dovolj kakovostnih likvidnih sredstev za predvidene neto odlive v 30-dnevnem stresnem obdobju. Najnižja zahteva LCR v Evropski uniji znaša 100 odstotkov. Za dolgoročnejšo stabilnost financiranja velja tudi količnik NSFR.

Ali banka res hrani samo en odstotek vašega denarja

Evropska centralna banka za določene kratkoročne obveznosti bank uporablja enoodstotni količnik obveznih rezerv. Banke morajo zahtevani znesek držati na računih pri svoji nacionalni centralni banki.

Toda iz tega ne smemo sklepati, da lahko banka od vsakih 100 evrov preprosto posodi 99 evrov in obdrži samo enega.

Obvezna rezerva je le eden od več varnostnih mehanizmov. Banka mora poleg nje izpolnjevati še:

• kapitalske zahteve,
• zahteve glede kratkoročne likvidnosti,
• zahteve glede stabilnega financiranja,
• omejitve velikih izpostavljenosti,
• pravila upravljanja kreditnih tveganj,
• redne nadzorniške preglede in stresne teste.

Kreditiranje zato ne omejuje samo količina vlog. Omejujejo ga tudi kakovost kapitala banke, tveganost kreditojemalcev, stroški, regulacija in sposobnost banke, da zagotovi poravnavo plačil.

Kako banka z vašim denarjem zasluži

Osnovni bančni model temelji na razliki med ceno, po kateri banka pridobi sredstva, in ceno, po kateri jih financira naprej.

Če banka za depozit plača dve odstotni obrestni meri in kredit odobri po štiriodstotni obrestni meri, razlika ni čisti dobiček.

Iz nje mora banka pokriti:

• izgube zaradi neplačanih kreditov,
• stroške zaposlenih in poslovalnic,
• informacijske sisteme in kibernetsko zaščito,
• prispevke v sistem jamstva za vloge,
• stroške kapitala in likvidnosti,
• regulatorne stroške,
• davke,
• stroške plačilnega sistema.

Šele preostanek predstavlja dobiček banke.

Banka prihodke ustvarja tudi s provizijami za račune, kartice, plačila, upravljanje premoženja, zavarovanja in druge storitve.

Katera tveganja prevzame banka

Banka z uporabo vlog in odobravanjem kreditov prevzema več vrst tveganj.

Kreditno tveganje

Kreditojemalec lahko preneha odplačevati kredit. Banka mora zato oceniti njegove prihodke, dolgove, stabilnost zaposlitve in vrednost zavarovanja.

Likvidnostno tveganje

Veliko komitentov lahko v kratkem času zahteva dvig ali prenos denarja. Banka mora imeti dovolj likvidnih sredstev, da izvede plačila.

Obrestno tveganje

Banka lahko odobri dolgoročen kredit s fiksno obrestno mero, njeni stroški financiranja pa se pozneje zvišajo. Razlika lahko zmanjša njen dobiček ali povzroči izgubo.

Tržno tveganje

Vrednost obveznic in drugih sredstev, ki jih ima banka v bilanci, se lahko spremeni.

Operativno in kibernetsko tveganje

Napake zaposlenih, nedelovanje informacijskih sistemov, spletni napadi in prevare lahko povzročijo finančno škodo ali prekinejo dostop do storitev.

Prav zato banke ne delujejo samo na podlagi zaupanja komitentov. Nadzirajo jih Banka Slovenije, Evropska centralna banka in drugi pristojni evropski organi.

Kako deluje jamstvo za vloge do 100.000 evrov

Pravna podlaga

Spletna stran: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – PISRS
Predpis: Zakon o sistemu jamstva za vloge – ZSJV
Objava: Uradni list RS, št. 27/16, 17/22 in 113/24
Namen zakona: ureditev sistema jamstva za vloge, pristojnosti Banke Slovenije in nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti bank.

Trenutno neuradno prečiščeno besedilo ZSJV se uporablja od 14. januarja 2025.

Osnovno pravilo se glasi:

Upravičene vloge posameznega vlagatelja so zajamčene do skupnega zneska 100.000 evrov pri posamezni banki ali hranilnici.

To pomeni 100.000 evrov:

• na vlagatelja,
• pri posamezni banki,
• za seštevek vseh upravičenih vlog,
• skupaj z obračunanimi obrestmi do presečnega datuma.

Če imate pri isti banki:

• 20.000 evrov na transakcijskem računu,
• 35.000 evrov na varčevalnem računu,
• 50.000 evrov vezanega depozita,

znaša skupna vloga 105.000 evrov. Osnovno jamstvo krije največ 100.000 evrov, ne 100.000 evrov na vsak račun.

Če imate sredstva pri dveh pravno ločenih bankah, se jamstvo ugotavlja pri vsaki banki posebej. Pri izbiri zato preverite pravno osebo in sistem jamstva, ne samo blagovne znamke ali videza aplikacije.

Ali jamstvo velja tudi za podjetja in samostojne podjetnike

Do jamstva so praviloma upravičene vloge:

• fizičnih oseb,
• samostojnih podjetnikov,
• fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost,
• pravnih oseb oziroma podjetij.

Pri samostojnem podjetniku se zasebne in poslovne vloge praviloma združijo, saj gre za isto fizično osebo z isto davčno številko. Jamstvo zato ne znaša 100.000 evrov za zasebni račun in dodatnih 100.000 evrov za poslovni račun.

Kdaj lahko jamstvo preseže 100.000 evrov

ZSJV pri določenih začasno visokih stanjih omogoča kritje do 500.000 evrov.

Mednje lahko sodijo sredstva, ki so neposredna posledica:

• nakupa ali prodaje stanovanjske nepremičnine,
• določenih zavarovalnih izplačil,
• invalidnin,
• odškodnin zaradi kaznivih dejanj,
• pomoči zaradi naravne ali druge nesreče,
• odškodnin za škodo na osebnem premoženju,
• odpravnine ob upokojitvi ali odpovedi iz poslovnih razlogov.

Višje jamstvo velja le pod zakonsko določenimi pogoji. Sredstva morajo biti nakazana največ šest mesecev pred odločbo Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog, vlagatelj pa mora dokazati njihov izvor.

Za znesek nad osnovnimi 100.000 evri je treba vložiti zahtevek po postopku, ki ga določi Banka Slovenije. Višje jamstvo torej ni avtomatično za vsak večji znesek na računu.

Kako hitro se zajamčene vloge izplačajo

Če Banka Slovenije ugotovi, da banka ne more več izplačevati vlog, aktivira sistem jamstva.

Kritje zajamčene vloge se praviloma izplača najpozneje v sedmih delovnih dneh po presečnem datumu. Izplačilo osnovnega kritja do 100.000 evrov Banka Slovenije izvede po uradni dolžnosti, zato vlagatelju praviloma ni treba vložiti posebnega zahtevka.

V določenih primerih se lahko rok začne šteti pozneje, na primer kadar ni jasno, kdo je upravičenec, ali kadar glede vloge poteka sodni spor.

Kaj jamstvo za vloge ne krije

Jamstvo za vloge ne pomeni, da je zaščiten vsak finančni produkt, ki ga kupite prek banke ali bančne aplikacije.

Sistem praviloma ne krije:

• delnic,
• obveznic, ki jih kupite kot naložbo,
• investicijskih skladov,
• ETF-jev,
• kriptosredstev,
• strukturiranih produktov,
• naložbenih zavarovanj,
• izgub zaradi padca tržne vrednosti.

Pomembna je pravna narava produkta. Denar na običajnem bančnem računu ni isto kot denar, vložen v sklad, delnico ali kriptosredstvo.

Tudi če vse produkte vidite na istem zaslonu mobilne aplikacije, zanje ne veljajo enaka pravila.

Kaj se zgodi z zneskom nad 100.000 evrov

Znesek nad zakonskim kritjem ni nujno samodejno izgubljen.

Vlagatelj lahko za nepokriti del prijavi terjatev v postopku prenehanja ali stečaja banke. Koliko bo dejansko dobil, je odvisno od premoženja banke, vrstnega reda terjatev in poteka postopka.

Ker lahko postopek traja, je pri večjih likvidnih prihrankih smiselno vnaprej preveriti:

• pri kateri pravni osebi imate odprt račun,
• katera država zagotavlja jamstvo,
• koliko znaša skupno stanje vseh računov,
• ali sredstva sodijo med upravičene vloge,
• ali je smiselna razporeditev med več bank.

Pri bankah iz drugih držav članic EU, ki v Sloveniji poslujejo prek podružnice ali neposredno, velja sistem jamstva države, v kateri ima banka sedež. Osnovni evropski limit znaša 100.000 evrov, postopek pa vodi pristojni sistem matične države.

Kako smiselno razporediti denar glede na njegov namen

Ni ves denar namenjen isti nalogi.

Denar za tekoče stroške

Na transakcijskem računu naj bo znesek za redne obveznosti, kartična plačila in običajne mesečne stroške.

Varnostna rezerva

Rezerva za nepričakovane stroške mora ostati hitro dostopna. Visok donos pri tem ni glavni cilj. Pomembnejši sta likvidnost in zanesljiv dostop.

Denar za znan kratkoročni cilj

Če boste denar potrebovali čez nekaj mesecev ali eno leto, lahko preverite vezani depozit. Pred vezavo primerjajte obrestno mero, inflacijo in pogoje predčasnega dviga.

Dolgoročni presežek

Denar, ki ga več let ne boste potrebovali, zahteva širši načrt. Pri tem morate ločiti med bančnim varčevanjem in naložbami.

Bančni depozit praviloma ponuja predvidljivost in jamstvo do zakonske meje. Naložbe lahko ponudijo drugačne možnosti ohranjanja ali povečevanja vrednosti, vendar vključujejo tržno tveganje, stroške in možnost izgube.

Zaključek

Ko položite denar na banko, ta ne ostane ločeno shranjen in nedejaven. Postane terjatev do banke ter del sistema, s katerim banka financira kredite, izvaja plačila in upravlja svojo bilanco.

Banka mora ves čas usklajevati tri interese: dostop komitentov do denarja, dolgoročno kreditiranje gospodarstva in lastno finančno stabilnost.

Za varčevalca ostajajo najpomembnejša štiri pravila:

• poznajte vrsto produkta, ki ga uporabljate,
• seštejte vse vloge pri isti banki,
• preverite pristojni sistem jamstva,
• ločite kratkoročno rezervo od dolgoročnega premoženja.

Jamstvo do 100.000 evrov je pomembna zaščita, vendar ne nadomesti osebnega finančnega načrta in premišljene razpršitve sredstev.

Partnerska vsebina: dolgoročni denar potrebuje jasen načrt

Bančni račun ima pomembno nalogo. Omogoča plačila, dostop do denarja in varno kratkoročno rezervo. Ni pa nujno najbolj primeren prostor za ves denar, ki ga posameznik ne bo potreboval več let.

Pri dolgoročnem načrtovanju je zato smiselno preveriti tudi druge oblike premoženja in razpršitve.

Partner članka Elementum predstavlja 7-zvezdično strategijo načrtovanih nakupov fizičnega zlata in srebra. Strategija je namenjena posameznikom, ki želijo del dolgoročnih sredstev razporediti tudi zunaj klasičnih bančnih vlog.

Plemenite kovine niso bančni depozit. Zanje ne velja sistem jamstva za vloge do 100.000 evrov. Njihova vrednost se lahko zviša ali zniža, pri odločitvi pa je treba preveriti nakupne in prodajne razlike, stroške, način hrambe, likvidnost ter pogodbene pogoje.

Odločitev mora zato izhajati iz finančnega položaja, časovnega obdobja, sprejemljivega tveganja in namena varčevanja posameznika.

Naj vaš dolgoročni denar ne stoji brez načrta

Elementum

Ta članek je nastal v sodelovanju s partnerjem Elementum d.o.o. in vsebuje partnersko vsebino. Namen prispevka je izobraževanje bralcev o bančnih vlogah, varčevanju in različnih oblikah dolgoročnega upravljanja premoženja.

Vsebina ne predstavlja finančnega, investicijskega, davčnega ali pravnega svetovanja. Plemenite kovine niso bančni depozit in niso vključene v sistem jamstva za vloge. Njihova tržna vrednost se lahko spreminja. Pred odločitvijo preverite vse stroške, tveganja, pogodbene pogoje in način hrambe ter po potrebi pridobite neodvisen strokovni nasvet.

Glavni uredniški in pravni viri

PISRS – Zakon o sistemu jamstva za vloge: pravna ureditev sistema jamstva, kritja in pristojnosti Banke Slovenije.

Banka Slovenije – Jamstvo za vloge: višina jamstva, vrste vlog, izjeme in postopek izplačila.

Evropska centralna banka: vloga bank, obvezne rezerve in upravljanje likvidnosti.

Evropski bančni organ – EBA: pravila glede količnikov LCR in NSFR.

Elementum Slovenija: uradna predstavitev 7-zvezdične strategije.