Koliko mladih odrasli živi pri starših: Slovenija v evropski primerjavi

Skoraj štirje od desetih mladih odraslih v Sloveniji tudi po 25. letu ostajajo povezani s starševskim gospodinjstvom. Najnovejši podatki Eurostata za leto 2025 kažejo, da je njihov delež dosegel 39,9 %. Povprečje Evropske unije znaša 30,1 %.

Slovenija zato ne spada med države, kjer se mladi osamosvajajo zgodaj. Med 27 članicami EU zaseda deseto mesto po deležu mladih, starih od 25 do 34 let, ki živijo pri starših oziroma finančno ostajajo del njihovega gospodinjstva.

Podatek ni le zanimivost o družinskih navadah. Govori tudi o dostopnosti stanovanj, najemnem trgu, dohodkih, varnosti zaposlitve in možnostih za nakup prvega doma. Hkrati opozarja, da življenja pri starših ne smemo avtomatično razlagati kot osebni neuspeh. Za nekatere predstavlja zavestno odločitev, za druge pa edino finančno izvedljivo rešitev.

Kje v EU največ mladih odraslih živi pri starših?

Po primerljivih podatkih za leto 2025 je delež najvišji na Hrvaškem. Pri starših oziroma v skupnem starševskem gospodinjstvu ostaja 62,3 % mladih, starih od 25 do 34 let.

Hrvaški sledijo Grčija s 56,3 %, Slovaška s 54,3 %, Poljska z 51 % ter Italija in Španija, kjer delež prav tako presega polovico mladih odraslih.

Na drugem koncu lestvice je Danska. Tam je delež le 3,9-odstoten. Sledita Finska s 4 % in Švedska s 7,5 %. Razlika med Hrvaško in Dansko tako dosega kar 58,4 odstotne točke.

Celotna lestvica držav EU za leto 2025

Slovenija se z 39,9 % mladih odraslih, ki živijo pri starših ali so vključeni v njihovo gospodinjstvo, uvršča na 10. mesto v EU. Najvišji delež ima Hrvaška, najnižjega pa Danska.

Eurostat

Vir je Eurostatov podatkovni niz ilc_lvps08. Lestvica predstavlja našo razvrstitev vseh 27 objavljenih vrednosti. Podatkovni niz je Eurostat nazadnje posodobil 6. maja 2026, podatek za Litvo pa je na zemljevidu označil kot začasen.

Ali Hrvaška vodi tudi v vsej Evropi?

Tega na podlagi objavljenih podatkov ne moremo trditi za celotno geografsko Evropo. Eurostatov zemljevid vključuje države EU in nekatere države Evropskega združenja za prosto trgovino, vendar podatki niso na voljo za vse evropske države.

Natančen odgovor se zato glasi: Hrvaška ima največji delež med 27 državami Evropske unije. Za zanesljivo razvrstitev celotne Evrope bi potrebovali enoten podatkovni niz, ki bi po isti metodologiji zajel tudi države zunaj EU in Efte.

Kje se na evropski lestvici nahaja Slovenija?

Slovenija je z 39,9 % na desetem mestu v EU. Delež je za 9,8 odstotne točke višji od evropskega povprečja, ki znaša 30,1 %.

Primerjava s sosednjimi državami pokaže velike razlike:

• na Hrvaškem delež dosega 62,3 %,
• v Italiji 50,7 %,
• na Madžarskem 34 %,
• v Avstriji pa le 16,9 %.

Slovenija je torej bližje južno- in vzhodnoevropskemu vzorcu poznejšega osamosvajanja kot avstrijskemu oziroma severnoevropskemu modelu. Vendar bližina držav sama po sebi ne razloži razlik. Pomembno vlogo igrajo stanovanjski sistemi, javna najemna stanovanja, dohodki, zaposlitvena varnost, družinske navade in dostopnost kreditov.

Pri kateri starosti mladi v Sloveniji zapustijo starševski dom?

Drugi Eurostatov kazalnik ocenjuje starost, pri kateri polovica mladih ne živi več v gospodinjstvu svojih staršev. Po podatkih za leto 2024 so mladi v Sloveniji starševski dom zapustili povprečno pri 28,9 leta.

Povprečje EU je znašalo 26,2 leta. Mladi v Sloveniji se torej v povprečju odselijo približno 2,7 leta pozneje od evropskega povprečja.

Tega kazalnika ne smemo neposredno enačiti z deležem mladih pri starših. Prvi ocenjuje povprečno starost odhoda, drugi pa delež ljudi v starostni skupini od 25 do 34 let. Oba pa kažeta v isto smer: stanovanjsko osamosvajanje v Sloveniji nastopi razmeroma pozno.

Kaj Eurostat sploh šteje kot življenje pri starših?

Izraz »živi pri starših« je nekoliko poenostavljen. Eurostat uporablja širšo opredelitev, kot jo pogosto razumemo v vsakdanjem pogovoru.

V starševsko gospodinjstvo lahko šteje tudi osebo, ki:

• med tednom dela drugje, a se praviloma vrača domov ob koncih tedna,
• zaradi dela dlje časa prebiva zunaj doma, vendar pomembno prispeva k dohodku gospodinjstva,
• študira v drugem kraju, vendar jo starševsko gospodinjstvo še vedno finančno podpira,
• nima običajnega prebivališča v drugem zasebnem gospodinjstvu.

To pomeni, da podatek 39,9 % ne predstavlja nujno samo mladih, ki vsak večer spijo v otroški sobi. Zajema tudi del študentov, tedenskih migrantov in mladih, ki so še vedno ekonomsko vključeni v gospodinjstvo staršev.

Podatki temeljijo na evropski statistiki o dohodkih in življenjskih pogojih EU-SILC. Eurostat evropsko povprečje izračuna kot povprečje, uteženo glede na število prebivalcev posamezne države. Zato velike države na rezultat EU vplivajo bolj kot manjše.

Zakaj mladi v Sloveniji ostajajo pri starših dlje?

Eurostat opozarja, da na odločitev o odselitvi vplivajo partnerski status, položaj na trgu dela, kulturne navade, stanovanjski stroški in splošni življenjski stroški. En sam dejavnik zato ne more pojasniti slovenskega rezultata.

Za Slovenijo pa lahko izpostavimo več okoliščin, ki skupaj otežujejo osamosvajanje mladih.

Cene stanovanj so se oddaljile od dohodkov

Banka Slovenije ugotavlja, da je bilo razmerje med cenami stanovanj in dohodki v Sloveniji leta 2024 med višjimi v EU. Kazalnik je lastno dolgoročno povprečje presegal za približno 5 %, medtem ko je bil na ravni EU približno 1 % pod dolgoročnim povprečjem.

To ne pomeni, da je vsako stanovanje precenjeno za 5 %. Kazalnik kaže, da so se cene glede na slovenske dohodke povzpele nad razmerje, ki je bilo za naš trg značilno v daljšem obdobju.

Za mladega kupca se posledica pokaže pri pologu. Če se cena stanovanja zviša z 200.000 na 250.000 evrov, se pri 20-odstotni lastni udeležbi potreben znesek poveča s 40.000 na 50.000 evrov. Višja cena tako ne poveča le prihodnjega mesečnega obroka, temveč tudi denar, ki ga mora kupec zbrati pred nakupom.

Ponudba stanovanj ne dohaja potreb

Banka Slovenije med dolgoročnimi tveganji posebej izpostavlja omejeno ponudbo stanovanj. Gradnjo zavirajo visoki gradbeni stroški, pomanjkanje delovne sile in pomanjkanje primernih zazidljivih zemljišč. Cene rabljenih stanovanj ostajajo najvišje v Ljubljani in na Obali, kjer se hkrati koncentrira velik del zaposlitvenih in izobraževalnih priložnosti.

Mladi zato pogosto izbirajo med tremi nepopolnimi možnostmi: visoko najemnino v bližini dela, daljšo vožnjo iz cenejšega kraja ali daljšim bivanjem pri starših.

Zaposlitev še ne zagotavlja samostojnega stanovanja

Evropska agencija Eurofound opozarja, da mlade nesorazmerno prizadenejo nižji dohodki in manj varne oblike zaposlitve. Mnogi tudi ob rednem delu težko najamejo primerno stanovanje, zberejo polog ali izpolnijo pogoje za stanovanjski kredit. Težava je največja v mestih, kjer se združujejo delovna mesta, izobraževanje in najdražja stanovanja.

Eurofound ugotavlja tudi, da je v številnih evropskih mestih zelo malo najemnih stanovanj, ki bi si jih lahko mlada oseba privoščila z mediano plače. Stanovanjska dostopnost zato ni več samo problem brezposelnih ali ljudi z najnižjimi dohodki.

Družina v Sloveniji še vedno deluje kot stanovanjska varnostna mreža

Slovenija ima visok delež lastniških stanovanj in razmeroma malo lastnikov z aktivno hipoteko. Banka Slovenije navaja, da je imelo leta 2024 hipoteko 16,3 % lastnikov nepremičnin, medtem ko je povprečje evrskega območja znašalo 24,3 %.

Takšna lastniška struktura številnim staršem omogoča, da odraslim otrokom ponudijo bivanje brez tržne najemnine. To lahko mlademu človeku pomaga pri varčevanju. Hkrati pa ustvarja veliko razliko med tistimi, ki imajo družinsko stanovanjsko podporo, in tistimi, ki je nimajo.

Zakaj je stroškovna obremenjenost mladih v Sloveniji videti nizka?

Eurostat je za leto 2024 izračunal, da je bilo s stanovanjskimi stroški preobremenjenih le 3 % mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let. Nižja deleža sta imeli samo Hrvaška z 2,1 % in Ciper z 2,8 %. Povprečje EU je znašalo 9,7 %.

Eurostat gospodinjstvo označi kot preobremenjeno, kadar za stanovanje porabi najmanj 40 % razpoložljivega dohodka.

Na prvi pogled bi lahko sklepali, da imajo mladi v Sloveniji zelo dostopna stanovanja. Toda ta sklep bi bil napačen. Mladi, ki ostajajo pri starših, si z njimi delijo stanovanjske stroške in dohodke gospodinjstva. Če bi se odselili v samostojno najemno stanovanje, bi se njihov stroškovni položaj lahko močno spremenil.

Eurostat tudi sam opaža, da države s poznejšim odseljevanjem pogosto poročajo o nižji stanovanjski preobremenjenosti mladih. V državah, kjer se mladi odselijo zgodaj, kot so Danska, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Finska, je izmerjena obremenjenost praviloma višja.

Slovenski rezultat zato najverjetneje delno kaže zaščitni učinek skupnega gospodinjstva. To je smiselna razlaga podatkov, ne pa dokaz neposredne vzročnosti.

Kaj visok delež pomeni za slovenski nepremičninski trg?

Velik delež mladih pri starših ne pomeni, da povpraševanja po stanovanjih ni. Pomeni, da se del povpraševanja odlaga.

Ko mladi dobijo stabilnejšo zaposlitev, ustvarijo partnersko zvezo ali zberejo dovolj lastnih sredstev, se lahko odloženo povpraševanje hitro vrne na trg. Najprej praviloma iščejo manjša in cenovno dostopnejša stanovanja, prav v segmentu, kjer je ponudba v večjih slovenskih mestih omejena.

To lahko povzroči tri dolgoročne posledice:

1. Večji pritisk na manjša stanovanja. Garsonjere ter eno- in dvosobna stanovanja postanejo vstopna točka za prve kupce.
2. Večja odvisnost od družinskega kapitala. Mladi, ki jim starši pomagajo s pologom, lahko vstopijo na trg prej kot vrstniki brez takšne podpore.
3. Poznejše oblikovanje gospodinjstev. Stanovanjske ovire lahko vplivajo na selitve zaradi dela, partnerske odločitve in načrtovanje družine.

Eurofound opozarja, da odložena stanovanjska samostojnost vpliva na izobraževalne in zaposlitvene možnosti, duševno počutje ter oblikovanje družin. Agencija zato kot učinkovitejšo smer izpostavlja povečanje ponudbe cenovno dostopnih stanovanj, ne le finančnih spodbud kupcem.

Slovenskega deleža 39,9 % pa ne smemo uporabljati kot napoved prihodnjih cen. Cene bodo še naprej določali ponudba, obrestne mere, kreditiranje, dohodki, demografija in gospodarski položaj.

Kaj bi lahko Slovenija naredila drugače?

Varčevanje posameznika ne more nadomestiti stanovanjske politike. Mlad človek lahko zmanjša porabo in poveča prihranke, ne more pa sam ustvariti dodatne ponudbe stanovanj.

Za dolgoročno izboljšanje stanovanjske dostopnosti bi Slovenija potrebovala predvsem:

• več javnih in zasebnih cenovno dostopnih najemnih stanovanj,
• več manjših stanovanj, primernih za prvo samostojno gospodinjstvo,
• hitrejše in predvidljivejše postopke za stanovanjsko gradnjo,
• aktiviranje praznih in premalo izkoriščenih stavb,
• stabilnejši in preglednejši dolgoročni najemni trg.

Banka Slovenije kot ovire izpostavlja omejeno ponudbo, drago gradnjo, pomanjkanje zemljišč in delovne sile. Eurofound pa ocenjuje, da imajo ukrepi, ki povečajo ponudbo dostopnih stanovanj, v omejenih trgih več možnosti za uspeh kot ukrepi, ki kupcem samo povečajo kupno moč.

Celoten zemljevid držav EU za leto 2025

Eurostatov zemljevid prikazuje delež mladih med 25. in 34. letom, ki so leta 2025 živeli pri starših ali ostali del njihovega gospodinjstva. Slovenija se uvršča med države z višjim deležem.

Eurostat

Kako lahko mladi varčujejo za svoj dom?

Naslednji razdelek je nastal v sodelovanju s podjetjem Elementum d.o.o.

Življenje pri starših lahko postane čas finančne priprave na osamosvojitev. To pa se zgodi samo, če mlada oseba razliko med tržno najemnino in sedanjimi stroški dejansko prihrani.

Varčevanje za nepremičnino se ne začne z izbiro finančnega produkta. Začne se z jasnim ciljem, rokom in izračunom.

1. Določite ciljno ceno in čas nakupa

Najprej določite:

v katerem kraju želite kupiti nepremičnino,

kakšno stanovanje potrebujete,

koliko približno stane,

v katerem letu bi ga radi kupili.

Cilj »rad bi svoje stanovanje« je preveč splošen. Cilj »v šestih letih želim zbrati 45.000 evrov lastnih sredstev za stanovanje do 200.000 evrov« omogoča konkreten mesečni načrt.

2. Načrtujte najmanj okoli 20 % lastnih sredstev

Banka Slovenije pri kreditu za primarno nepremičnino priporoča, da razmerje med posojilom in vrednostjo nepremičnine oziroma LTV ne preseže 80 %. To pomeni, da je 20-odstotna lastna udeležba smiselno načrtovalno izhodišče.

Gre za priporočilo, ne za zakonsko določeno obveznost pri vsakem kreditu. Banke kreditno sposobnost in sprejemljivo višino financiranja ocenijo same.

Pravni vir: Banka Slovenije, Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov, Uradni list RS, št. 63/2023. Namen sklepa je omejevanje čezmernega kreditiranja in finančnega vzvoda; priporočilo glede LTV ostaja nezavezujoče.

Pri stanovanju za 200.000 evrov znaša 20 % kupnine 40.000 evrov. Kupec poleg tega potrebuje še denar za stroške posla, morebitno opremo, obnovo in varnostno rezervo.

3. Ločite tri vrste prihrankov

Prihrankov za dom ni smiselno voditi na enem samem računu brez jasnega namena.

Varnostna rezerva mora ostati hitro dostopna za izgubo zaposlitve, popravilo avtomobila ali nepričakovan račun.

Denar za polog, ki ga boste potrebovali v naslednjih dveh ali treh letih, naj ostane predvsem likviden in izpostavljen nizkemu tveganju.

Dolgoročni del prihrankov z rokom pet, sedem ali več let lahko vključuje več različnih oblik premoženja. Tudi pri tem delu mora varčevalec upoštevati možnost nihanja vrednosti.

4. Mesečni znesek avtomatizirajte

Tudi manjši mesečni zneski lahko v nekaj letih ustvarijo pomemben del pologa za prvo nepremičnino. Če posameznik vsak mesec privarčuje 250 evrov, v petih letih zbere približno 15.000 evrov, v sedmih letih pa okoli 21.000 evrov (brez upoštevanja donosov, obresti ali stroškov). Pri mesečnem varčevanju v višini 400 evrov se v petih letih nabere približno 24.000 evrov oziroma 33.600 evrov v sedmih letih. Tisti, ki lahko vsak mesec namenijo 600 evrov, pa v petih letih zberejo okoli 36.000 evrov, v sedmih letih pa približno 50.400 evrov.

Izračuni so informativne narave in temeljijo na enakomernih mesečnih vplačilih brez upoštevanja inflacije, morebitnih donosov ali stroškov. Dobro pokažejo, da je pri varčevanju za prvi dom največji zaveznik čas in doslednost, saj redna mesečna vplačila postopoma ustvarijo pomemben del potrebnih lastnih sredstev.

Če mlada oseba pri starših ne plačuje polne tržne najemnine, lahko del razlike takoj po prejemu plače preusmeri v varčevanje. Ključno je, da denar odide na ločen račun ali v izbrano obliko varčevanja, preden ga porabi za druge namene.

5. Kje lahko v načrt vključite Elementum?

Pri daljšem časovnem obdobju lahko del razpršenih prihrankov predstavljajo tudi fizične plemenite kovine. Elementum omogoča postopno varčevanje v fizičnem zlatu in srebru ter ponuja tudi Strategijo 7 zvezdic, ki vključuje upravljanje razmerja med zlatom in srebrom.

Po trenutno objavljenih pogojih lahko stranka pri varčevanju v zlatu kupuje dele 100-gramske zlate palice z najmanjšim nakazilom 25 evrov. Objavljeni pribitek znaša od 8 do 4,25 %, odvisno od višine vložka. Pri srebru najmanjše nakazilo znaša 50 evrov, objavljeni pribitek pa od 18 do 8 %. Elementum navaja, da plemenite kovine hrani v brezcarinskem skladišču v Švici.

Takšno varčevanje lahko predstavlja dolgoročni del razpršenega načrta, ne pa celotnega pologa, ki ga bo kupec potreboval v kratkem času.

Cena zlata in srebra lahko raste ali pade. Upoštevati je treba pribitke, morebitne stroške hrambe, razliko med nakupno in odkupno ceno ter čas, potreben za prodajo. Tudi fizične plemenite kovine niso brez tveganja in niso zaščitene pred padcem vrednosti.

Pred sklenitvijo zato zahtevajte:

• celoten pisni pregled stroškov,
• pogoje lastništva in hrambe,
• pravila odkupa,
• izračun vrednosti ob predčasni prodaji,
• prikaz, koliko mora cena kovine zrasti, da pokrije začetni pribitek.

Najpomembnejše pravilo ostaja preprosto: denarja, ki ga boste za polog zagotovo potrebovali v bližnji prihodnosti, ne izpostavite v celoti nihanju ene naložbe.

Sklep: življenje pri starših je tudi stanovanjski kazalnik

Slovenija se z 39,9 % mladih odraslih pri starših uvršča precej nad povprečje Evropske unije. Višji delež imajo predvsem države južne in vzhodne Evrope, medtem ko se mladi v nordijskih državah praviloma odselijo bistveno prej.

Slovenski rezultat ne govori samo o družinski povezanosti. Odraža tudi visoke cene glede na dohodke, omejeno ponudbo stanovanj, težaven dostop do pologa in dejstvo, da družina pogosto nadomešča pomanjkljivo stanovanjsko varnostno mrežo.

Za mlade lahko bivanje pri starših postane priložnost za pripravo na lastni dom. Toda le, če obdobje izkoristijo za sistematično varčevanje, ustvarjanje rezerve, izboljšanje kreditne sposobnosti in premišljeno razpršitev dolgoročnih prihrankov.

Viri

1. Eurostat – Persons living with their parents or contributing/benefiting from the household income (ILC_LVPS08)

Glavni vir za primerjavo držav EU glede deleža mladih (25–34 let), ki živijo pri starših oziroma ostajajo del njihovega gospodinjstva.

2. Eurostat Statistics Explained – Young people leaving the parental household

Metodologija Eurostata, razlaga kazalnikov, povprečna starost odselitve ter definicije gospodinjstva.

3. Eurostat News

Housing cost overburden rate among young people (2024)

4. Eurostat – Horizontal bar chart (2025)

Primerjava držav po deležu mladih, ki živijo pri starših.

5. Eurostat – Map (2025)

Evropski zemljevid deležev mladih, ki živijo pri starših.

6. LinkedIn / In 2025...

Objavljena vizualizacija Eurostatovih podatkov za leto 2025.

7. Banka Slovenije

Poročilo o finančni stabilnosti (Financial Stability Report)

Analiza slovenskega nepremičninskega trga, razmerje med cenami stanovanj in dohodki, ponudba stanovanj, hipotekarni trg.

8. Banka Slovenije

Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva

Priporočilo glede LTV (Loan-to-Value).

9. Eurofound

Foundational challenges: The housing struggles of Europe's youth

Analiza dostopnosti stanovanj za mlade v Evropi.

10. FINRA

Physical Precious Metals

Neodvisna razlaga tveganj vlaganja v fizične plemenite kovine.

SPONZOR ČLANKA

Rezervaciji termina za osebno finančno svetovanje pri podjetju Elementum.

Elementum Slovenija