Zavarovanje nepremičnine: kaj, kako, zakaj?

Zavarovanje nepremičnine je ena izmed tistih tem, o katerih slišimo veliko, a imamo hkrati pogosto veliko vprašanj. Ga nujno potrebujemo? Kako sploh deluje? Na kaj moramo biti pozorni? Predvsem je bila tema zavarovanj nepremičnin aktualna predlani, ko so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave – te so povzročile za približno tri milijarde evrov neposredne škode, po nekaterih mednarodnih ocenah pa bi skupni stroški za odpravo posledic lahko dosegli skoraj deset milijard evrov. V tem obdobju smo lahko brali mnoge prispevke o razočaranih posameznikih, katerim zavarovalnice niso krile vsote, ki bi bila dovolj za financiranje celotne škode nepremičnine. Zavarovalnice so takrat sicer skupaj izplačale 150 milijonov evrov odškodnin.

Da bi razjasnili najpogostejša vprašanja o zavarovanju nepremičnin, smo se obrnili na Zavarovalnico Triglav, ki je odgovorila na sedem najpogostejših dilem, s katerimi se srečujemo ob zavarovanju svojih nepremičnin.

Kaj pomeni zavarovanje nepremičnine in katere vrste so na voljo?

Začnimo pri osnovah: kaj sploh pomeni zavarovanje nepremičnine in kaj pravzaprav zavarujemo? "Z zavarovanjem svojo nepremičnino zavarujemo pred različnimi tveganji (naravnimi in drugimi nesrečami), ki jim je izpostavljena. Zavarujemo lahko objekt in opremo v njem," pojasnjujejo v zavarovalnici.

Torej, zavarovanje nepremičnine deluje kot finančna zaščita pred neprevidenimi dogodki, ki lahko ogrozijo dom ali poslovni prostor. Lastnik nepremičnine plačuje zavarovalno premijo, da zavarovalnica prevzame odgovornost za kritje škode, ki nastane zaradi požara, poplav, potresa, vloma ali drugih tveganj. V primeru škode lastnik škodo prijavi, zavarovalnica oceni nastalo škodo in izplača odškodnino.

Na Triglav zavarovalnici dodajajo, da so načini zavarovanja odvisni od tega, ali želite nepremičnino zavarovati kot fizična ali pravna oseba. "Fizične osebe lahko sklenejo zavarovanje, ki je namenjeno lastnikom hiš, stanovanj, vikendov in opreme v njih. Pravne osebe zavarujejo objekt z zavarovanjem poslovnega premoženja."

Kaj zajema osnovno zavarovanje in katere dodatne možnosti obstajajo?

Za zavarovanje domačih in poslovnih objektov obstaja kritje temeljnih nevarnosti; med njimi so požar, toča, strela, vihar, eksplozija, padec zračnega plovila, udarec motornega vozila, manifestacije in demonstracije, pojasnjuje sogovornik, ki poudari, da so možnosti zavarovanj različne glede na to, ali zavarovanje sklepa fizična oseba za svoj dom oziroma vikend, ali pa poslovna oseba za poslovni objekt.

Fizične osebe

Glede na želeno pokritost oziroma zavarovanost obstajajo trije različni paketi, kjer so poleg temeljnih nevarnosti vključena tudi kritja za odgovornost iz hišne in zemljiške posesti, vlom in rop ter izliv vode (z različnimi zavarovalnimi vsotami). Vsi trije paketi vključujejo tudi asistenčno pomoč in stroške čiščenja.

Kaj pa še dodatne možnosti? "Med dodatnimi kritji so poplava in meteorna voda, razbitje stekla, tatvina in objestna dejanja, plaz, teža snega, ledu in žleda, padec drevesa, iztek tekočine in stroški projektiranja," pojasnjujejo na zavarovalnici.

Pravne osebe

Med osnovnimi kritji je požarno zavarovanje, ki krije škodo zaradi požara, strele, eksplozije, izliva vode, viharja, toče ali poplave. Vključuje vse vrste zgradb z vgrajenimi instalacijami, opremo, zalogami in premičninami. Potresno zavarovanje pa poleg škode na objektih in premičninah omogoča tudi razširitev na kritje obratovalnega zastoja.

Za proizvodna podjetja in obrtnike je ključno strojelomno zavarovanje, ki krije poškodbe strojev, naprav in orodij, pri čemer ga je možno razširiti na prenosne naprave. Dodatno so na voljo še vlomsko zavarovanje, zavarovanje stekla in zavarovanje sončnih elektrarn. Paket se lahko dopolni z dodatnimi zavarovanji, kot so obratovalni zastoj, zavarovanje elektronske opreme ali gradbeno zavarovanje. Posebej za mikro in mala podjetja je na voljo Triglav podjetniški komplet, ki poleg premoženjskih vključuje tudi zavarovanja odgovornosti, avtomobilov ter zaposlenih – od nezgod in bolezni do pokojninskih zavarovanj.

Kateri dogodki so običajno zajeti, kateri pa izključeni?

Pri zavarovanju nepremičnine je ključnega pomena, da natančno preverimo, katere dogodke krije naše zavarovanje. Kot pravijo v Zavarovalnici Triglav, zavarovanje vključuje "kritje nevarnosti, ki so dogovorjene na zavarovalni polici (temeljne nevarnosti in dogovorjena dodatna kritja). Med nevarnostmi so naravne (poplava, toča, strela, vihar) in druge nesreče. Iz zavarovanja pa so izključeni dogodki, ki jih natančno določajo splošni pogoji zavarovanj doma (npr. izredni dogodki, kot so vojna, teroristična dejanja, jedrski incidenti …). Izključena je tudi škoda, ki jo zavarovanec povzroči namenoma."

Kako se določi vrednost nepremičnine za zavarovanje in kako vpliva na premijo?

Vrednost nepremičnine pri Zavarovalnici Triglav določajo na osnovi gradbene vrednosti objekta. "To je vrednost, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter vgrajene opreme. Višja kot je vrednost objekta, višja je zavarovalna premija."

V številkah lahko pričakujete, da boste za zavarovanje vaše nepremičnine namenili od 150 evrov naprej.

Katere lastnosti nepremičnine najbolj vplivajo na premijo?

Na zavarovalno premijo poleg vrednosti nepremičnine vplivajo še lastnosti nepremičnine, kot so leto gradnje, leto obnov, stanje nepremičnine, uporabljeni gradbeni materiali, izpostavljenost posameznim tveganjem na določenem območju (recimo poplave, potres), ali bi želeli zavarovati samo nepremičnino ali tudi opremo ipd.

Kako poteka uveljavljanje odškodnine in koliko časa običajno traja izplačilo?

Uveljavljanje odškodnine je odvisno od posamezne zavarovalnice; ponavadi morajo oškodovanci škodo prijaviti preko obrazca, pri nekaterih zavarovalnicah lahko tudi prek digitalne poslovalnice ali mobilne aplikacije. Zavarovalnice imajo ponavadi tudi dežurno brezplačno telefonsko številko.

"Škodo je potrebno prijaviti čim prej po škodnem dogodku, najpozneje v treh dneh po tem, ko stranka ugotovi njen nastanek. V primeru naravnih škodnih dogodkov oziroma tedaj, ko so ogroženi življenja in zdravje ljudi, v Zavarovalnici Triglav upoštevamo tudi kasnejše prijave škode. Stranke naj v tovrstnih primerih najprej poskrbijo za svojo varnost in varnost svojih bližnjih, šele nato za premoženje in za prijavo škode, ko to dopuščajo razmere."

Dodajo, da po prejemu prijave škode, ki mora vsebovati vse potrebne priloge, zavarovalnica začne obravnavo in v primeru manjkajočih podatkov stranko pozove k dopolnitvi. "Skupni povprečni čas od prijave do izplačila je običajno dva do štiri tedne, odvisno od kompleksnosti škode in hitrosti predložitve dokumentacije."

Katere napake lastniki najpogosteje naredijo pri sklenitvi zavarovanja?

"Pogosto se napake pri zavarovanju pokažejo šele ob škodnem dogodku. Običajno gre za prenizke zavarovalne vsote in nesklenjena kritja za posamezne nevarnosti, ki so povzročile škodo. Ob škodi se pogosto pokaže, da nimajo zavarovanih tveganj, katerim je njihova nepremičnina najbolj izpostavljena, tako v primeru naravnih škodnih dogodkov kot pri opremi nepremičnine (zavarovanje elementov, kot so večje steklene površine, predmeti večje vrednosti in naprave …)," naštejejo pri Zavarovalnici Triglav.

Kako zagotoviti, da boste imeli v primeru škodnega dogodka izplačano čim višjo odškodnino?

Čeprav so zavarovanja vsekakor orodje, ki lastnikom nepremičnin zagotavlja neko mero varnosti ob nastalih škodah, je včasih realnost takšna, da se lastniki ob škodnih dogodkih znajdejo pred omejenimi izplačili, ki ne krijejo dovolj.

Da bi si zagotovili čim višje izplačilo s strani zavarovalnice v primeru škodnega dogodka, upoštevajte sledeče:

Nepremičnino zavarujte glede na gradbeno vrednost: Ne sklenite police le za tržno vrednost, ampak za dejanske stroške obnove ali gradnje. Redno posodabljajte vsoto ob nadgradnjah, obnovah ali inflaciji.

Natančno preverite, kaj pokriva izbrana polica: Osnovna polica pogosto ne pokriva poplav, meteorne vode, potresa ali strojeloma. Zelo natančni bodite pri pregledu, katera dodatna tveganja so vključena in kakšna je višina kritja.

Preverite omejitve maksimalnih izplačil: Police lahko določajo maksimalno izplačilo za čiščenje, pohištvo, naprave ali druge premikljive predmete. Te omejitve lahko močno zmanjšajo dejansko izplačilo, če pride do velike škode, kot se je zgodilo v primeru poplav predlani.

Natančno dokumentirajte nastalo škodo: Fotografije, videoposnetki, računi in inventar so ključni za dokazovanje višine škode. Ob nastanku škode vse zelo natančno dokumentirajte, saj brez ustrezne dokumentacije zavarovalnica pogosto zniža ali zavrne izplačilo.

Klavzule in roki: Preverite, ali polica zahteva prijavo škode v določenem roku ali uporabo predpisanih izvajalcev. Neupoštevanje teh pravil lahko vpliva na izplačilo oziroma lahko po predpisanem roku zavarovalnica zavrne izplačilo.

Bodite pozorni na to, koliko škod uveljavljate: Če ste že prijavili več škod, lahko zavarovalnica zviša premijo ali omeji kritje. Zato je včasih bolje, da pri manjših škodah plačate iz lastnega žepa, da ohranite bonus.

Redna revizija police: Po večjih katastrofah zavarovalnice lahko zvišajo premije ali omejijo kritja, to se je zgodilo recimo po predlanskih poplavah. Redno preverjajte police, da se izognete neprijetnim presenečenjem.