Lastništvo nepremičnin v Evropski uniji: zakaj visoki odstotki ne pomenijo nujno blagostanje

Kar 68 % prebivalcev Evropske unije živi v lastnih nepremičninah. A visoko lastništvo ne pomeni vedno ekonomske stabilnosti, življenske sigurnosti ali kakovost bivanja. Kaj nam številke v resnici povedo?

68 % Evropejcev živi v lastni nepremičnini – toda slika je varljiva

Po podatkih Eurostata je leta 2024 približno 68 % prebivalcev Evropske unije živelo v lastni nepremičnini, preostalih 32 % pa v najemu. Na prvi pogled gre za podatek, ki kaže na visoko stopnjo stanovanjskega blagostanja. Vendar pa so razlike med državami članicami zelo velike – in prav te razlike razkrivajo globlje strukturne probleme evropskega stanovanjskega trga.

Najvišje stopnje lastništva beležijo države vzhodne in jugovzhodne Evrope:

• Romunija: 94 %
• Slovaška: 93 %
• Madžarska: 92 %
• Hrvaška: 91 %

Na drugi strani lestvice izstopa Nemčija, kjer je najem prevladujoča oblika bivanja – kar 53 % prebivalcev živi kot najemnikov. Sledijo Avstrija (46 %) in Danska (39 %).

Ti podatki jasno kažejo, da lastništvo samo po sebi ni univerzalni pokazatelj ekonomske moči ali kakovosti stanovanjskega sistema.

Delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih, ki imajo v lasti ali najemajo svoje stanovanje, 2024 (v %)

EUROSTAT

Vir: EUROSTAT

Lastništvo kot dediščina, ne kot ekonomska prednost

V državah z zelo visokim deležem lastniških nepremičnin je velik del stanovanj pridobljen zgodovinsko: z denacionalizacijo, privatizacijo družbenih stanovanj ali dedovanjem. To pomeni, da imajo številni prebivalci sicer streho nad glavo, vendar:

• nepremičnine pogosto niso likvidne,
• so stare, energetsko potratne in slabo vzdrževane,
• jih lastniki težko prodajo ali oddajo po tržnih cenah,
• ne predstavljajo realnega kapitala za izboljšanje življenjskega standarda.

Težava se še posebej pokaže pri mlajših generacijah. Mladi v državah, kot so Bolgarija, Slovaška, Madžarska in Hrvaška, pogosto živijo z starši skupaj ali v podedovanih nepremičninah, a imajo nizke plače, omejen dostop do kreditov in zelo malo možnosti, da bi to lastništvo pretvorili v ekonomsko priložnost.

Slovenija: visoko lastništvo, podobni izzivi

Slovenija se po deležu lastništva nepremičnin uvršča visoko nad evropsko povprečje. Velik del prebivalstva živi v lastnih stanovanjih ali hišah, pogosto v nepremičninah, zgrajenih pred desetletji.

To ima dve plati:

pozitivno: relativno visoka stanovanjska varnost starejših generacij,

negativno: zelo omejena mobilnost, nizka ponudba najemnih stanovanj in vse večja nedostopnost nepremičnin za mlade.

Mladi v Sloveniji se soočajo s kombinacijo visokih cen nepremičnin, zahtevnih kreditnih pogojev in rasti stroškov življenja. Posledica je pozno osamosvajanje, bivanje pri starših in večgeneracijska gospodinjstva – kar dolgoročno vpliva tudi na demografsko sliko države.

Hiša ali stanovanje? Evropa se urbanizira

Eurostatovi podatki kažejo, da:

• 51 % prebivalcev EU živi v hiši,
• 48 % v stanovanju,
• 1 % v drugih oblikah bivanja.

Razlike so izrazite glede na okolje:

• v mestih 73 % ljudi živi v stanovanjih,
• v primestjih prevladujejo hiše (57 %),
• na podeželju kar 83 % prebivalcev živi v hišah.

Trend je jasen: urbanizacija in demografske spremembe vodijo k manjšim bivalnim enotam, predvsem v mestih. Vedno več je eno- in dvočlanskih gospodinjstev, starejše prebivalstvo ostaja v velikih nepremičninah, mlajše generacije pa si jih ne morejo privoščiti.

Prihodnost: manjše, prilagodljive in dostopnejše nepremičnine

Evropski stanovanjski trg se bo moral prilagoditi realnosti:

• manjšim gospodinjstvom,
• starajoči se populaciji,
• nižji kupni moči mladih,
• večji potrebi po mobilnosti.

To pomeni večje povpraševanje po:

manjših stanovanjih,

funkcionalnih tlorisih,

kakovostnem najemnem trgu,

sistemskih rešitvah, ne zgolj individualnem lastništvu.

Države, ki bodo vztrajale izključno pri modelu »vsak mora imeti svojo nepremičnino«, bodo imele vedno več socialnih in ekonomskih težav. Nemški in avstrijski model razvitega najemnega trga se zato vse pogosteje omenja kot primer stabilnejšega sistema.

Sklep: lastništvo ni cilj, ampak orodje

Visok delež lastništva nepremičnin v EU ni sam po sebi slab ali dober. Ključno vprašanje je, ali nepremičnina dejansko izboljšuje kakovost življenja in omogoča ekonomsko varnost.

Če nepremičnina ni likvidna, ni dostopna mladim in ne omogoča mobilnosti, potem postane breme – ne prednost. Evropska prihodnost bivanja bo zato manj ideološka in bolj pragmatična: manj kvadratnih metrov, več fleksibilnosti in več dostopnosti.