Nalaganje...
Rast stroškov bivanja najbolj ogroža upokojence z nizkimi prihodki, velikimi nepremičninami in brez zadostne finančne rezerve.
Lastna hiša je bila za več generacij Slovencev sinonim za varno starost. Kredit je odplačan, najemnine ni, nepremičnina pa predstavlja premoženje, ki ga lahko človek nekoč zapusti otrokom. Toda ta enačba ima pomembno pomanjkljivost: hiša je lahko vredna več sto tisoč evrov, lastnik pa ima vsak mesec na voljo manj kot tisoč evrov pokojnine.
Ko pridejo položnice za elektriko, ogrevanje, vodo in zavarovanje ali račun za popravilo strehe, menjavo peči oziroma dotrajane instalacije, tržna vrednost hiše teh računov ne plača. Prav v tem razkoraku med premoženjem in denarnim tokom se skriva eno večjih finančnih tveganj starejših lastnikov nepremičnin v Sloveniji.
Opozorilni signal dajejo že najnovejši podatki o cenah. Julija 2026 je splošna letna inflacija v Sloveniji znašala 2,9 %, toda cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva so bile medletno višje za 7,3 %. Ta skupina je k letni inflaciji prispevala več kot katera koli druga.
Za upokojenca je ta razlika zelo pomembna. Njegovega življenjskega standarda namreč ne določa samo uradna stopnja inflacije, ampak predvsem rast cen stvari, ki jih ne more preprosto prenehati uporabljati. Dom mora ogrevati, elektriko in vodo mora plačevati, streho pa bo prej ali slej treba popraviti.
Pri primerjavi pokojnin moramo najprej razčistiti izraz »minimalna pokojnina«. V Sloveniji namreč ne obstaja en univerzalni znesek, ki bi ga avtomatično prejemal vsak upokojenec.
Najnižja pokojnina iz prvega odstavka 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) od 1. marca 2026 znaša 386,93 evra. Gre za zakonsko določeni institut in ne za splošno zagotovilo, da vsak upokojenec prejema najmanj ta znesek.
Druga kategorija je zagotovljena pokojnina, ki po izredni uskladitvi od 1. marca 2026 znaša 826,15 evra. Tudi ta znesek ne pripada avtomatično vsem upokojencem, temveč tistim, ki izpolnjujejo pogoje, določene v ZPIZ-2.
Zadnji uradno objavljeni mesečni statistični pregled ZPIZ ob pripravi tega članka vsebuje podatke za junij 2026; julijski podatki bodo po koledarju zavoda objavljeni 17. avgusta. Po junijskih podatkih je povprečna starostna pokojnina znašala 1.008,79 evra bruto oziroma 962,54 evra neto, povprečna neto starostna pokojnina pri prejemnikih s 40 ali več leti pokojninske dobe pa 1.183,40 evra.
Primerjava najnižje, zagotovljene in povprečne neto starostne pokojnine v Sloveniji v letu 2026.
Dodatni uradni vir za najnižjo in zagotovljeno pokojnino:
ZPIZ
ZPIZ
Povprečje pa ne pove vsega. Junija je po podatkih ZPIZ 13.620 prejemnikov prejemalo pokojnino, nižjo od 500 evrov, največja skupina – 206.085 prejemnikov – pa je bila v razponu med 500 in 1.000 evri. To pomeni, da pokojnina v višini 800 ali 900 evrov v Sloveniji nikakor ni izjema.
In prav pri teh zneskih se vprašanje stroškov doma hitro spremeni iz neprijetnosti v resen finančni problem.
SURS je za raziskovanje življenjskih pogojev za leto 2025 določil prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo pri 1.021 evrih mesečno. Pod tem pragom je živelo približno 298.000 prebivalcev oziroma 14,3 % prebivalstva.
Povprečna neto starostna pokojnina 962,54 evra je torej nominalno nižja od tega praga. Primerjavo moramo uporabljati previdno: prag tveganja revščine temelji na celotnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva in večinoma na dohodkih iz leta 2024, zato ga ni pravilno neposredno enačiti s pokojnino iz junija 2026. Poleg tega SURS pri kazalniku ne upošteva vrednosti nepremičnin, depozitov, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja.
Toda prav to razkrije paradoks starejšega lastnika. Človek lahko živi v hiši, vredni 250.000 ali 300.000 evrov, in je na papirju lastnik pomembnega premoženja. Istočasno lahko razpolaga z manj kot tisoč evri mesečnega prihodka in nima nekaj tisoč evrov, potrebnih za večje popravilo.
Premoženje je v zidovih. Položnice pa zahtevajo denar.
Pokojnine se v Sloveniji usklajujejo, zato bi bilo napačno trditi, da njihovo realno vrednost inflacija vsako leto avtomatično znižuje. Leta 2026 so se pokojnine najprej redno uskladile za 4,2 %, nato pa je sledila še izredna 1-odstotna uskladitev od 1. marca.
Težava je bolj subtilna. Pokojnina se usklajuje po sistemskih pravilih, stroški posamezne hiše pa se premikajo glede na cene energije, servisnih storitev, gradbenega materiala, zavarovanja, komunale in dela. Zato lahko nominalno višja pokojnina še vedno pomeni manjšo dejansko kupno moč za določenega lastnika.
Julijski podatki to lepo pokažejo. Medtem ko je bila splošna inflacija 2,9-odstotna, so bile storitve medletno dražje za 4,6 %, stanovanje, voda, elektrika, plin in druga goriva pa za 7,3 %. Starejši lastnik energetsko zahtevne hiše tako lahko občuti precej večji pritisk, kot ga nakazuje samo splošni indeks cen.
To je nevarnost inflacije za upokojence: ne nujno en velik cenovni šok, temveč več let postopnega nalaganja stroškov na dohodek, ki ga posameznik ne more več bistveno povečati z dodatnim delom.
Uradna slovenska statistika ne ponuja podatka, da bi denimo povprečni 75-letni lastnik 160 kvadratnih metrov velike hiše porabil natančno določen odstotek pokojnine za bivanje. Takšna številka bi bila zavajajoča, saj se hiše razlikujejo po velikosti, starosti, energetski učinkovitosti, načinu ogrevanja in potrebnih popravilih.
Lahko pa pokažemo, kako hitro se razmerje spremeni pri konkretnih stroških. Če samski upokojenec prejema zagotovljeno pokojnino 826,15 evra in njegovi skupni stanovanjski stroški znašajo 350 evrov mesečno, za bivanje porabi približno 42,4 % pokojnine. Pri povprečni neto starostni pokojnini 962,54 evra in 450 evrih mesečnih stanovanjskih stroškov delež naraste na približno 46,8 %.
Eurostat kot stanovanjsko preobremenjenost opredeljuje položaj, ko skupni stanovanjski stroški presegajo 40 % razpoložljivega dohodka gospodinjstva. V stroške štejejo med drugim energija, voda, redno vzdrževanje, popravila, določena zavarovanja in druge obveznosti, povezane z bivanjem.
Stresni izračun prikazuje, kolikšen delež različnih pokojnin predstavljajo mesečni stroški bivanja v višini 250, 350 ali 450 evrov.
Lastni izračun in grafična obdelava N24 na podlagi podatkov ZPIZ in metodologije Eurostata
Dodatni vir za zneske pokojnin
Izračun na grafiki je stresni scenarij N24, ne statistično povprečje slovenskih upokojencev. Njegov namen je pokazati nekaj drugega: pri dohodku med 800 in 1.000 evri že nekaj sto evrov mesečnih stanovanjskih stroškov zelo hitro odvzame velik del denarja, ki mora zadoščati še za hrano, zdravila, prevoz, telefon, oblačila in vse druge življenjske potrebe.
Eden najbolj zgovornih podatkov prihaja iz statistike energetske revščine. Leta 2025 je bilo v Sloveniji energetsko revnih približno 59.000 gospodinjstev, v njih pa je živelo okoli 100.000 ljudi. Med enočlanskimi gospodinjstvi s člani, starimi 65 let ali več, je bila stopnja energetske revščine kar 16,9-odstotna; pri mlajših enočlanskih gospodinjstvih je znašala 11,5 %.
To je pomembno, ker se stroški hiše po smrti partnerja ali odhodu drugih članov gospodinjstva ne prepolovijo. Streha ostane enako velika, fasada ima enako površino, peč ogreva isti objekt, zavarovalnica ocenjuje isto nepremičnino, na dvorišču pa je še vedno treba nekaj postoriti. Zmanjša se predvsem število prihodkov, iz katerih se vse to financira.
Tu se začne resnični problem velike hiše v starosti.
Izraz »prevelika nepremičnina« ni nujno povezan s točno določeno kvadraturo. Hiša s 150 kvadratnimi metri je lahko za enega lastnika popolnoma obvladljiva, za drugega pa finančno nevzdržna.
Finančno prevelik je dom takrat, ko gospodinjstvo ne more več normalno plačevati njegove uporabe, vzdrževanja in potrebnih investicij, ne da bi zaradi tega omejevalo druge osnovne življenjske potrebe. Pri starejših hišah je tveganje večje, saj se poleg tekočih računov pojavljajo večje investicije – streha, fasada, okna, instalacije, ogrevalni sistem ali prilagoditev doma gibalno ovirani osebi.
Slovenski stanovanjski fond je na tem področju občutljiv. Po podatkih okoljskih kazalcev je bila več kot polovica stanovanj oziroma hiš zgrajena pred letom 1980, več kot tri četrtine pa pred letom 1990. Prav pri starejših stavbah obstaja največji potencial za energetsko prenovo, hkrati pa takšni objekti zahtevajo kapital.
Raziskava Stanovanjska oskrba v Sloveniji, ki sta jo izvedla Fakulteta za družbene vede in Urbanistični inštitut Republike Slovenije, je pokazala še nekaj pomembnejšega: pri starejših od 60 let prenove omejujejo predvsem finančni razlogi – pri 57 % – ter starost oziroma bolezen pri 28 %. Problem torej ni samo teoretičen in oddaljen deset let. Del starejših lastnikov potrebne prenove že danes odmika, ker jih finančno ali fizično ne zmore.
Lastnik, ki mu začne zmanjkovati denarja, praviloma najprej odreže stroške, ki jih lahko prestavi. Streha bo zdržala še eno leto, okna še eno zimo, fasada lahko počaka, peč pa bomo zamenjali, ko bo res nujno.
Takšna odločitev je razumljiva, vendar lahko ustvari spiralo. Majhna težava postane večja, energetsko neučinkovita hiša še naprej ustvarja visoke tekoče stroške, vrednost neobnovljenega objekta pa se v primerjavi z bolje vzdrževanimi nepremičninami lahko poslabša.
Sčasoma se spremeni tudi način življenja. Lastnik začne ogrevati samo nekaj prostorov, zgornjega nadstropja skoraj ne uporablja več, stopnice postanejo težava, vrt pa breme. Dom, ki je nekoč predstavljal svobodo, lahko tako v visoki starosti začne določati, čemu se mora človek odpovedati.
Najnevarnejši trenutek nastopi, ko je treba nepremičnino zaradi zdravja ali finančne stiske nenadoma prodati. Lastnik, ki prodajati mora, nima enake pogajalske moči kot tisti, ki je odločitev načrtoval več let vnaprej.
Trenutne uradne napovedi ne predvidevajo dolgotrajne nenadzorovane inflacije. Banka Slovenije v junijski napovedi pričakuje povprečno 3,6-odstotno inflacijo v letu 2026, nato znižanje na 2,3 % leta 2027 in 2,0 % leta 2028. Toda institucija hkrati opozarja na povečana tveganja, ki bi lahko zaradi cen energentov, geopolitičnih razmer, dobavnih verig in drugih šokov prinesla šibkejšo gospodarsko rast ob višji inflaciji od osnovne napovedi.
To je za starejše lastnike bistveno. Ni treba, da inflacija doseže dvomestne številke, da ustvari težavo. Če bi danes 400 evrov mesečnih stanovanjskih stroškov pet let zapored raslo za 3 % letno, bi se povečali na približno 464 evrov. Pri 5-odstotni letni rasti bi po petih letih znašali približno 511 evrov oziroma skoraj 28 % več kot danes.
To ni napoved prihodnjih cen, temveč matematični stresni test. Pokaže pa, kako nevaren je kumulativni učinek inflacije za gospodinjstvo, ki nima možnosti bistveno povečati prihodka.
Za človeka z 900 evri mesečne pokojnine dodatnih sto evrov stroškov ni statistična podrobnost. Lahko pomeni razliko med oblikovanjem rezerve in porabo prihrankov, med normalnim ogrevanjem in varčevanjem pri temperaturi ali med pravočasnim popravilom in večletnim odlašanjem.
Slovenija se stara. Po podatkih, ki jih država navaja ob pokojninski reformi, je danes starejši od 65 let približno vsak peti prebivalec, čez približno 35 let pa naj bi bil skoraj vsak tretji.
Pokojninska reforma poskuša del teh pritiskov nasloviti z različnimi ukrepi. Med drugim se spreminja formula usklajevanja pokojnin, postopoma se zvišuje odmerni odstotek, spreminjale pa se bodo tudi določene starostne meje.
Toda nobena reforma ne more odpraviti osnovnega problema posameznega gospodinjstva: človek ima lahko veliko nepremičnino in premalo denarja za njeno uporabo.
Zato je nevarno finančni načrt za starost strniti v stavek: »Saj imam hišo.«
Hiša je premoženje. Ni pa denarni tok.
Takšen položaj običajno ne nastane čez noč. Najprej se zmanjšajo manj nujni izdatki, nato se odlagajo popravila, naslednji korak je poraba prihrankov. Če teh ni dovolj, pogosto pomaga družina. Šele na koncu pride vprašanje prodaje.
Toda prav zato je pomembno ukrepati prej. Prisilna prodaja zaradi zdravstvene ali finančne stiske je lahko ena najslabših možnosti. Lastnik morda nima denarja za ureditev objekta, časa za čakanje na primernega kupca ali energije za urejanje dokumentacije in selitve.
Desetletja ustvarjeno premoženje se lahko tako prodaja ravno v trenutku, ko je lastnikova pogajalska moč najšibkejša.
Če bo zaradi staranja prebivalstva in visokih stroškov vse več starejših eno- ali dvočlanskih gospodinjstev ugotavljalo, da velikih hiš ne potrebujejo ali jih finančno ne zmorejo več vzdrževati, bi lahko v prihodnjih letih na trg prišlo več starejših večjih objektov. Hkrati bi to povečalo povpraševanje po manjših, energetsko učinkovitejših in funkcionalno prilagojenih stanovanjih.
To lahko dolgoročno spremeni razmerje med posameznimi segmenti trga. Lokacijsko slabša, energetsko zahtevna in potrebna prenove velika hiša lahko postane težje prodajljiva, medtem ko lahko manjše stanovanje z dvigalom, nizkimi obratovalnimi stroški in bližino zdravstvenih oziroma drugih storitev pridobi dodatno privlačnost.
Vendar iz današnjih podatkov ni mogoče pošteno napovedati splošnega padca cen velikih hiš. Na vrednost bodo še naprej močno vplivali lokacija, zemljišče, stanje objekta, razvoj infrastrukture ter lokalna ponudba in povpraševanje. Gre za tveganje in možen strukturni premik, ne za napoved zloma trga.
Rdeča luč ne zasveti šele takrat, ko položnice ostanejo neplačane. Opozorilo je že to, da gospodinjstvo običajne stanovanjske stroške redno krije iz prihrankov, nima denarne rezerve za večjo okvaro ali iz finančnih razlogov več let odmika nujno prenovo.
Posebej previden mora biti lastnik, če velik del hiše sploh ne uporablja, ga kljub temu ogreva in vzdržuje ter bi ga okvara ogrevalnega sistema, strehe ali drugega pomembnega dela objekta prisilila v kredit, izposojo pri otrocih ali hitro prodajo nepremičnine.
Takrat ni več najpomembnejše vprašanje, koliko je hiša vredna.
Pomembnejše je: koliko me ta hiša vsako leto stane in ali si jo bom lahko privoščil tudi čez pet ali deset let?
Prvi korak naj bo realen izračun vseh letnih stroškov nepremičnine. Poleg elektrike, ogrevanja in vode morajo lastniki upoštevati zavarovanje, komunalne stroške, rezervni sklad pri stanovanjih, tekoče vzdrževanje ter smiselno letno rezervo za večje prihodnje posege.
Šele takšen izračun pokaže resnično ceno doma. Pri starejši hiši, kjer se na primer v naslednjih desetih letih pričakujejo nova streha, peč ali okna, teh stroškov ni pošteno obravnavati kot nepričakovano nesrečo. Gre za življenjski cikel nepremičnine.
Če je glavni problem poraba energije, je smiselno preveriti možnosti energetske prenove in aktualne spodbude Eko sklada. Pri nekaterih hišah se lahko kot možnost pokaže tudi oddaja funkcionalno ločenega dela objekta. Drugje bo finančno bolj smiselna pravočasna prodaja velike hiše in selitev v manjši, energetsko učinkovitejši ter starosti prilagojen dom.
Pri tem manjše stanovanje ni avtomatično dobra odločitev. Izračun mora vključiti prodajno ceno stare nepremičnine, nakupno ceno nove, davke in druge transakcijske stroške, prenovo ter stroške selitve. Ključno vprašanje je, koliko kapitala po selitvi dejansko ostane in koliko se znižajo letni stroški bivanja.
Slovenci smo velik del finančne varnosti tradicionalno gradili z nepremičninami. To ima pomembne prednosti: odplačan dom daje stabilnost, zmanjšuje izpostavljenost najemninam in predstavlja pomembno premoženje.
Toda koncentracija praktično vseh prihrankov v eni nepremičnini ustvarja drugo tveganje – pomanjkanje likvidnosti. Nova streha, pomoč na domu, avtomobil, zobozdravnik ali vsakodnevni življenjski stroški potrebujejo denar, ne cenitve nepremičnine.
Zato je smiselno o finančni varnosti razmišljati že pred upokojitvijo. Poleg doma je pomembna hitro dostopna denarna rezerva za nepričakovane dogodke ter ločeni dolgoročni prihranki, s katerimi gospodinjstvo ni popolnoma odvisno od vrednosti ene same nepremičnine.
Članek je nastal v sodelovanju z družbo Elementum, ki se ukvarja z nakupom in dolgoročnim varčevanjem v fizičnih plemenitih kovinah.
V tej zgodbi je pomembno predvsem pravilno zaporedje. Denar, ki ga gospodinjstvo lahko potrebuje naslednji mesec za položnice, okvaro peči ali nujno popravilo, mora ostati likviden. Plemenite kovine takšne denarne rezerve ne smejo nadomestiti.
Tudi Elementum v svojih vsebinah o družinski rezervi opozarja, da se mora posameznik pred odločitvijo vprašati, koliko denarja potrebuje hitro dostopnega in kolikšen del premoženja lahko nameni dolgoročnejši zaščiti.
Šele pri sredstvih, ki jih gospodinjstvo kratkoročno ne potrebuje, je mogoče razmišljati o dolgoročnejši razpršitvi. Elementum med drugim omogoča postopno varčevanje v fizičnem zlatu prek programa Aurora, pri katerem so navedeni minimalna vplačila, pribitki, stroški hrambe in pogoji odkupa.
Pri tem velja jasna omejitev: zlato in druge naložbe imajo tržna tveganja, njihova vrednost se spreminja in donos ni zagotovljen. Smisel razpršitve ni v obljubi hitrega zaslužka, ampak v tem, da prihodnja finančna varnost posameznika ne temelji izključno na eni veliki hiši.
Velike družinske hiše imajo pogosto močno čustveno vrednost. Lastniki so jih gradili desetletja, v njih so odraščali otroci in vsak prostor nosi del družinske zgodovine. Zato je razumljivo, da prodaja za marsikoga ni samo finančna odločitev.
Toda smisel premoženja v starosti ne bi smel biti samo to, da ostane nedotaknjeno za naslednjo generacijo. Če mora starejši lastnik zaradi ohranjanja velike hiše varčevati pri ogrevanju, zdravju, prehrani, mobilnosti ali družabnem življenju, se je vredno vprašati, ali premoženje še služi svojemu lastniku ali pa lastnik služi premoženju.
Otroci lahko nekoč podedujejo hišo. Njihovi starši pa morajo do takrat v njej živeti.
Premoženje bi moralo v starosti zagotavljati varnost in kakovost življenja, ne pa postati razlog za finančno odpovedovanje.
Današnji podatki ne dokazujejo, da si slovenski upokojenci množično ne bodo več mogli privoščiti svojih nepremičnin. Takšna trditev bi bila pretirana.
Pokažejo pa več opozorilnih znakov hkrati: stanovanjski in energetski stroški so julija rasli bistveno hitreje od splošne inflacije, energetska revščina je pri samskih starejših občutno večja, denar je pomembna ovira pri prenovi nepremičnin, velik del slovenskega stanovanjskega fonda je star, prebivalstvo pa se bo v prihodnjih desetletjih še naprej staralo.
Vsak od teh dejavnikov sam zase še ne pomeni krize. Njihova kombinacija pa zahteva pozornost.
Če bi se gospodarska stabilnost v prihodnjih letih poslabšala, če bi stanovanjski in energetski stroški dalj časa rasli hitreje od prihodkov ter če bi se hkrati povečali stroški oskrbe in vzdrževanja starajočega se stanovanjskega fonda, bi se lahko pritisk na del starejših lastnikov močno povečal.
Najbolj ranljivi bodo samski upokojenci z nizkimi pokojninami, brez večje finančne rezerve ter z velikimi, starimi in energetsko zahtevnimi nepremičninami.
To ni napoved katastrofe.
Je opozorilo, ki ga današnji podatki upravičujejo.
Odplačana nepremičnina je lahko eden največjih finančnih adutov v starosti. Lastnik ne plačuje tržne najemnine, ima stabilno bivalno okolje in razpolaga s pomembnim premoženjem. Toda lastništvo samo po sebi še ne pomeni finančne varnosti.
Pravo merilo je preprostejše: ali lahko človek s svojimi prihodki plača uporabo in vzdrževanje doma ter mu ob tem ostane dovolj denarja za dostojno življenje?
Če vsak večji račun pomeni poseg v zadnje prihranke, če se potrebne prenove redno odlagajo in če vse več pokojnine odteka samo za ohranjanje hiše, je čas za izračun in odločitev. Energetska prenova, finančna rezerva, oddaja dela nepremičnine, selitev v manjši dom ali pravočasna prodaja so različne možnosti. Nobena ni prava za vse.
Najslabša možnost pa je ignoriranje problema do trenutka, ko odločitev ni več prostovoljna.
1. ZPIZ – Mesečni statistični pregled in koledar objav 2026
Zadnji razpoložljivi pregled je junij 2026; podatki za julij bodo objavljeni 17. avgusta.
ZPIZ - mesečni statistični pregled
2. ZPIZ – 3. seja Sveta ZPIZ, 2. april 2026
Najnižja pokojnina od 1. marca 2026 znaša 386,93 evra.
ZPIZ – najnižja pokojnina in pokojninske osnove
3. ZPIZ – Izredna uskladitev pokojnin od 1. marca 2026
Zagotovljena pokojnina po uskladitvi znaša 826,15 evra.
4. ZPIZ – Redna uskladitev pokojnin 2026
Redna uskladitev pokojnin za 4,2 %.
5. Forbes Slovenija – Kolikšne so pokojnine v Sloveniji
Povzetek junijskega statističnega pregleda ZPIZ: povprečne pokojnine in porazdelitev prejemnikov.
Forbes Slovenija – pokojnine junij 2026
6. SURS – Indeksi cen življenjskih potrebščin, julij 2026
Letna inflacija 2,9 %; stanovanje, voda, elektrika, plin in druga goriva +7,3 %.
7. SURS – Energetska revščina, 2025
Energetska revščina pri enočlanskih gospodinjstvih s starejšimi člani 65+ je znašala 16,9 %.
8. SURS – Dohodek, revščina in socialna izključenost, 2025
Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo 1.021 evrov mesečno.
9. Ministrstvo za solidarno prihodnost – Stanovanjska oskrba v Sloveniji
Raziskava o stanovanjski problematiki starejših, prenovah in finančnih omejitvah.
GOV.SI – Stanovanjska oskrba v Sloveniji
10. ARSO – Okoljski kazalec Stanovanja
Podatki o starosti slovenskega stanovanjskega fonda in potrebah po prenovah.
11. Eurostat – Housing cost overburden rate
Metodologija 40-odstotnega praga stanovanjske preobremenjenosti.
Eurostat – Housing cost overburden
12. Banka Slovenije – Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, junij 2026
Napoved gospodarske rasti, inflacije ter pregled domačih in zunanjih tveganj.
Banka Slovenije – Napoved junij 2026
13. GOV.SI – Pokojninska reforma
Demografske projekcije ter spremembe pokojninskega sistema in usklajevanja pokojnin.
14. Elementum – Družinsko varčevanje v plemenitih kovinah
Pojasnila o likvidnosti, rezervi in dolgoročnem varčevanju.
Elementum – Družinska varnostna rezerva
15. Elementum – Varčevanje v zlatu Aurora
Uradni podatki o načinu vplačevanja, stroških, hrambi in prodaji.
Članek je nastal v sodelovanju z družbo Elementum.
Podatke o pokojninah, inflaciji, revščini, energetski revščini, stanovanjskih razmerah, demografskih trendih in gospodarskih napovedih je uredništvo preverilo v neodvisnih javno dostopnih virih.
Elementum je vključen v del članka, ki govori o finančni rezervi, dolgoročnem varčevanju in razpršitvi premoženja. Navedba zlata in plemenitih kovin ne predstavlja zagotovila donosa ali individualnega finančnega priporočila.
Izračuni deleža stanovanjskih stroškov glede na posamezne višine pokojnin ter scenariji prihodnje rasti stroškov so matematični stresni izračuni uredništva N24. Ne predstavljajo povprečnih dejanskih stanovanjskih stroškov slovenskih upokojencev niti napovedi prihodnje inflacije.
Odkrijte dodatne zanimive vsebine.
Prodaja stanovanja z dosmrtno uporabo ni navadna prodaja. Ključno je, ali gre za najem ali za vpisano dosmrtno služnost, saj sta cena in pravna varnost bistveno različni.
Banka Slovenije opozarja na rast cen nepremičnin, hitrejše zadolževanje gospodinjstev in vse večji pritisk na kupno moč v Sloveniji.
Metoda povprečnih stroškov prikazuje, kako lahko redno mesečno varčevanje v zlatu in srebru pomaga pri dolgoročnem varovanju kupne moči.
Odgovori na najpogostejša vprašanja o tej temi.
Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.
To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na pravnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.
Prejmite nove članke in video vsebine direktno na svoj e-poštni naslov.
