Prodaja stanovanjskih nepremičnin 2020–2025: ko se promet sesuje, cene še ne popustijo
Če bi morali dogajanje na stanovanjskem trgu po letu 2020 opisati z dvema stavkoma: transakcije so se po vrhuncu 2021 ohladile skoraj iz četrtletja v četrtletje, medtem ko se je vrednost povprečnega posla vztrajno višala. To je tipičen vzorec trga, kjer je ponudba omejena, povpraševanje pa se na šoke (obrestne mere, negotovost) najprej odzove z manj nakupi – šele nato, z zamikom, s popuščanjem cen.
V članku analiziram podatke iz priložene tabele (I. četrtletje 2020 do III. četrtletje 2025) in jih primerjam z javno objavljenimi indikatorji (GURS/SURS, ECB), da dobimo “finančno-časopisni” kontekst: kaj je trg dejansko naredil, zakaj, in kaj to pomeni za zaključek 2025.
Graf prikazuje kvartalno število in vrednost prodaj stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji od 2020Q1 do 2025Q3, ločeno za vse, nove in nova stanovanja ter nove družinske hiše. Vir: SURS.
Statistični urad Republike slovenije
Kaj se je zgodilo s prodajo med 2020 in 2025
Skupaj v obdobju 2020Q1–2025Q3 je bilo sklenjenih 65.261 prodaj stanovanjskih nepremičnin v skupni vrednosti približno 9,01 mrd EUR. Povprečna vrednost posla v celotnem obdobju znaša okoli 138.056 EUR.
Od covid šoka do rekordnega pospeška (2020–2021)
Leto 2020 je bilo prekinjeno (Q2), nato pa je sledil odboj – in 2021 je prineslo vrh cikla. Najvišje četrtletje v seriji je 2021Q2 (4.153 prodaj).
Ta pospešek ni presenečenje: poceni financiranje, visoka likvidnost, strah pred inflacijo in “zaklepanje” cen v pričakovanju rasti običajno potisne povpraševanje naprej.
- 2020: 11.612 prodaj; povprečna vrednost posla ~103.688 EUR.
- 2021: 13.927 prodaj (+19,9%); povprečna vrednost posla ~120.871 EUR.
Najvišje četrtletje v celotni seriji je 2021Q2 (4.153 prodaj), kar kaže na izrazit “odloženi” nakupni val po zaprtjih in negotovosti.
Postopno zaviranje (2022–2024)
Od 2022 naprej so četrtletja vse šibkejša – in dno je vidno v 2024Q3 (1.790 prodaj). Vse skupaj se lepo ujema s širšim uradnim opisom trga: država je v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2024 zapisala, da se je trend upadanja števila transakcij nadaljeval, medtem ko so cene še naprej rasle.
- 2022: 12.869 prodaj; povprečna vrednost posla ~132.994 EUR.
- 2023: 10.300 prodaj; povprečna vrednost posla ~152.650 EUR.
- 2024: 8.475 prodaj; povprečna vrednost posla ~169.512 EUR.
Ključna slika: med 2021 in 2024 je količina prodaj upadla za približno 39%, povprečna vrednost posla pa je zrasla za približno 40%. To običajno pomeni kombinacijo:
- manj transakcij (kupci previdnejši, financiranje dražje),
- “lepljive” ponudbene cene,
- in večji delež dražjih poslov v strukturi (lokacije, novogradnje, večja stanovanja).
Najnižji kvartal po številu prodaj je 2024Q3 (1.790 prodaj).
Zakaj je promet padal: obrestne mere kot glavni zaviralec
ECB je v letu 2022 močno zaostrila denarno politiko in povišala obrestno mero zaradi neizmerne inflacije, nato pa v 2024–2025 prešla v cikel znižanj; ključne obrestne mere ECB so javno objavljene in jih je mogoče časovno primerjati s prelomom na nepremičninskem trgu.
Vir: Pregled obrestnih mer
Banka Slovenije jasnao poudarila: obrestne mere so pomemben kanal, prek katerega centralna banka vpliva na odločitve o zadolževanju in s tem na investicije ter porabo.
Kaj to pomeni za stanovanjske in potrošniške kredite:
- višji obrok = manjša kreditna sposobnost,
- manj kupcev si lahko “privošči” kupoprodajno ceno,
- transakcije upadejo,
- a ker je ponudba omejena, cene pogosto ne padejo proporcionalno.
Preobrat v 2025 (a zaenkrat le do Q3)
Za 2025 (Q1–Q3) podatki kažejo:
- 8.078 prodaj v vrednosti ~1,40 mrd EUR,
- povprečna vrednost posla ~173.540 EUR.
Pomembna primerjava “isti del leta”:
- 2024 (Q1–Q3): 6.188 prodaj
- 2025 (Q1–Q3): 8.078 prodaj → +30,5%
To je jasen signal, da se je promet (vsaj začasno) odlepil od dna 2024.
Povprečne cene poslov po letih
Spodaj je povprečna vrednost posla (vrednost prodaj / število prodaj):
- 2020: ~103.688 EUR
- 2021: ~120.871 EUR
- 2022: ~132.994 EUR
- 2023: ~152.650 EUR
- 2024: ~169.512 EUR
- 2025 (Q1–Q3): ~173.540 EUR
Opomba: to ni cena na m², ampak povprečna vrednost transakcije.
Je pa zelo uporabno kot termometer: povprečna vrednost transakcije se dviguje, kar lahko pomeni kombinacijo:
- “Lepljive” cene navzdol: prodajalci raje čakajo kot znižujejo.
- Sprememba strukture poslov: večji delež dražjih lokacij ali večjih stanovanj potisne povprečje navzgor.
- Novogradnje in kakovostnejši segment: ko je kredit dražji, se del kupcev umakne, ostane pa finančno močnejši segment.
SURS pri indeksih cen stanovanjskih nepremičnin posebej opozarja na revizijo podatkov za 2024 zaradi naknadno pridobljenih podatkov o večjem številu prodaj novih stanovanjskih nepremičnin – kar je pomembno, ker ravno novogradnje pogosto “premikajo” povprečja.
Kdaj se je prodalo največ novih stanovanjskih nepremičnin (in zakaj je to pomembno)
Za kategorijo “nove stanovanjske nepremičnine” (novogradnje skupaj) je največji kvartal:
2024Q1: 348 prodaj novih stanovanjskih nepremičnin
Najnižji kvartal v seriji je bil:
2020Q2: 55 prodaj (covid omejitve, zamiki primopredaj in podpisov).
Letno (za občutek dinamike):
- 2021: 820 novih prodaj
- 2023: 839 novih prodaj
- 2024: 764 novih prodaj
- 2025 (Q1–Q3): 327 novih prodaj
Pri letu 2025 je treba poudariti: podatki zajemajo le prva tri četrtletja, zato letna primerjava še ni zaključena.
Največ prodaj novih stanovanjskih nepremičnin v seriji je po priloženih podatkih v 2024Q1 (348 prodaj), najmanj pa v 2020Q2 (55).
Zakaj je ta segment ključen?
Novogradnje so praviloma cenovno višje in tako vplivajo na povprečno vrednost posla.
Hkrati so močan indikator ponudbe: če novih prodaj ni, trg postane še bolj “izsušen”, kar podpira cene tudi ob padcu prometa.
Zaključek
Obdobje 2020–2025 lepo pokaže glavno lekcijo slovenskega stanovanjskega trga: transakcije so volatilne, cene pa inertne. Po vrhuncu 2021 se je prodaja do 2024 občutno skrčila, povprečna vrednost posla pa je kljub temu vztrajno rasla. Leta 2025 (Q1–Q3) se promet opazno pobira, a za dokončno sodbo bo ključno še zadnje četrtletje.