Slabi nepremičninski oglasi: zakaj ponudniki zapravljajo čas in denar iskalcev – in zakaj bi jih morali vedno ignorirati

Slabi nepremičninski oglasi niso nedolžni – so nespoštljivi

Če ste kdaj iskali stanovanje ali hišo, ste tak oglas skoraj zagotovo že videli:

»Prodajam 2-sobno stanovanje, Maribor – Tabor. Več na ZS ali telefon.«

In to je vse.

Brez cene. Brez površine. Brez letnice. Brez dokumentacije. Brez osnovnega spoštovanja do tistega, ki bere.

Takšni oglasi niso izjema. So pravilo. In predstavljajo enega največjih problemov slovenskega nepremičninskega trga.

Ponudnik, ki ne zna napisati oglasa, ni pripravljen na prodajo

Nepremičninski oglas ni SMS sporočilo prijatelju.

Je prva točka stika, poslovna vizitka in jasen pokazatelj, kako resen je ponudnik.

Ko lastnik ali ponudnik napiše oglas z dvema stavkoma, s tem nehote sporoča:

• da se mu ne ljubi vložiti osnovnega truda,
• da ne razume vrednosti časa iskalcev,
• ali pa, kar je še huje, da dokumentacija ni urejena.

Izkušnje kažejo, da se za takšnimi oglasi zelo pogosto skrivajo:

• neurejena lastništva,
• manjkajoča gradbena ali uporabna dovoljenja,
• nelegalni prizidki,
• zavračanje razkritja ključnih podatkov,
• ali pa preprosto nerealna pričakovanja.

Kdo v resnici plača ceno slabega oglasa? Iskalec.

Iskalci nepremičnin pri takšnih oglasih izgubljajo:

• čas (telefonski klici, sporočila, neusklajeni ogledi),
• denar (prevozi, odsotnosti z dela, svetovanja),
• energijo in zaupanje v trg.

V večini primerov se po nekaj pogovorih izkaže, da nepremičnina:

• sploh ni pripravljena za prodajo,
• nima urejene dokumentacije,
• ali pa ponudnik ni pripravljen biti transparenten.

To ni pošteno in ni profesionalno!

Predlog: nehajmo se odzivati na slabe oglase

Trg se ne bo izboljšal sam od sebe. Izboljša se takrat, ko se spremenijo vedenjski vzorci.

Zato je jasno stališče naslednje:

na nepremičninske oglase brez osnovnih informacij se preprosto ne odzivajmo več.

Brez klicev.
Brez zasebnih sporočil.
Brez izgubljenega časa.

Ko ponudniki ne bodo več dobivali odzivov, bodo prisiljeni:

• izboljšati kakovost oglasov,
• urediti dokumentacijo,
• ali pa prepustiti prodajo strokovnjakom.

Kaj mora vsebovati spoštljiv nepremičninski oglas?

Minimalni standardi niso razkošje, temveč osnova:

• jasna lokacija,
• cena ali cenovni razpon,
• površina in razporeditev,
• letnica gradnje oziroma prenove,
• stanje dokumentacije,
• kakovostne fotografije.

Vse manj od tega ni oglas – je motnja.

Zaključek: transparentnost ni luksuz, je odgovornost

Slabi oglasi niso samo problem estetike ali marketinga. So simptom nepripravljenosti, netransparentnosti in pogosto tudi pravnih tveganj.

Iskalci si zaslužijo spoštovanje. Čas in denar nista neomejena vira.

Če želimo bolj zdrav nepremičninski trg, moramo začeti pri osnovah:

nehati tolerirati slabe oglase.