Zakaj so finančni in nepremičninski nasveti prijateljev lahko zelo tvegani

Varčevanje, naložbe, upravljanje premoženja, prodaja ali nakup nepremičnine – to niso teme, o katerih bi se večina ljudi z veseljem pogovarjala ob nedeljskem kosilu. A skoraj vsak pozna nekoga, ki “se na to spozna”. Prijatelj, ki je dobro zaslužil z delnicami. Sorodnik, ki dela v banki. Znanka, ki je “odlično prodala stanovanje”.

Zakaj torej ne bi vprašali njih?

Na prvi pogled se zdi logično. V praksi pa so ravno takšni nasveti pogosto izvor največjih finančnih in nepremičninskih napak.

V nadaljevanju lahko preberete:

• Zakaj so finančni in nepremičninski nasveti prijateljev pogosto bolj tvegani, kot se zdijo na prvi pogled
• Psihologijo zaupanja: zakaj pri denarju hitreje verjamemo znancem kot strokovnjakom
• Kako slepo zaupanje vpliva na napačne investicijske in nepremičninske odločitve
• Zakaj dober finančni ali nepremičninski nasvet nikoli ni univerzalen
• Najpogostejše napake pri prodaji nepremičnin, ki nastanejo zaradi “dobronamernih” nasvetov
• Kako prepoznati, kdaj prijateljski nasvet skriva prodajni ali provizijski interes
• Kaj pravijo raziskave o kakovosti finančnih odločitev, sprejetih na podlagi priporočil iz okolice
• Zakaj je neodvisno strokovno mnenje pri financah in nepremičninah dolgoročno najcenejša odločitev

Zakaj veliko do nas raje poslušajo prijatelje kot strokovnjake?

Psihologi in finančni strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da se ljudje pri denarju pogosto odločamo neracionalno. Razlogi, zakaj raje vprašamo prijatelja kot neodvisnega svetovalca, so precej človeški:

• nasvet je brezplačen
• ni treba razkrivati celotne finančne slike neznancu
• pogovor je bolj sproščen
• zaupanje že obstaja

A prav tu se skriva velika težava.

Finančni in nepremičninski nasveti so t. i. zaupanja vredne dobrine. Za razliko od restavracije ali izdelka njihove kakovosti ne moremo oceniti takoj. Napačna odločitev se pokaže šele čez leta – včasih celo desetletja.

Slepo zaupanje je največje tveganje denarja in odnosov

Ko od prijatelja dobite nasvet, se pogosto izklopi zdrava mera dvoma. Kritična vprašanja se zdijo skoraj nevljudna. Nihče noče zveneti, kot da ne zaupa.

A ko gre nekaj narobe, je škoda dvojna:

• lastne finance
• osebni odnosi

Ni malo primerov, da so se prijateljstva ali dobri družinski odnosi prekinili zaradi slabih nasvetov in investicij, skupnih nakupov nepremičnin ali “zagotovljenih” donosov.

Ironija v tem je, da prav bližina odnosa pogosto onemogoča profesionalno distanco.

Zakaj “dober nasvet” ni univerzalen – še posebej pri nepremičninah

Ena najpogostejših napak je posploševanje lastnih izkušenj.

“Jaz sem tako naredil in se je izšlo.”

To ni strategija – to je anekdota.

Pri financah in nepremičninah so ključni:

• časovni horizont
• finančna rezerva
• osebni cilji
• toleranca do tveganja
• življenjska situacija

Primer:

• prijatelj priporoča naložbo v delnice ali ETF-je
• vi pa čez dve leti načrtujete nakup nepremičnine

Za takšen časovni okvir so lahko tudi “dokazano dobre” naložbe popolnoma neprimerne.

Enako velja pri nepremičninah:

• prijatelj vas spodbuja k prodaji “ker so cene visoke”
• a ne upošteva davčnih posledic, nadomestnega nakupa nepremičnine, trenutnih kreditnih pogojev ali dejanske likvidnosti trga

Nepremičnine: teren, kjer se napačen nasvet najdražje plača

Na področju nepremičnin so tveganja še večja, ker gre praviloma za največjo finančno odločitev v življenju posameznika.

Pogosti “prijateljski” nasveti:

• “Prodaj brez posrednika, boš prihranil provizijo.”
• “Postavi višjo ceno, saj se vedno pogaja.”
• “Dokumentacija se bo že uredila.”
• “Ta lokacija bo čez 5 let zlata jama.”

Te izjave pogosto ignorirajo:

• pravna tveganja
• tržne razmere
• dejansko povpraševanje
• čas prodaje
• financiranje kupcev

Napaka pri prodaji nepremičnine se ne meri v stotinah, temveč v deset tisočih evrov.

Ko prijatelj v resnici ni samo prijatelj

Posebna previdnost je potrebna, kadar prijatelj ali znanec aktivno priporoča konkreten finančni produkt ali določeno nepremičnino.

V ozadju so pogosto:

• provizije
• prodajni modeli
• mrežni sistemi
• posredni interesi

To ne pomeni, da je vsak tak nasvet slabonameren. Pomeni pa, da ni nujno neodvisen.

Ključno vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak:

Ali mi ta nasvet koristi – ali predvsem koristi tistemu, ki ga daje?

Raziskave: so nasveti prijateljev vedno slabi? Ne nujno.

Znanstvene študije kažejo, da nasveti iz prijateljskega kroga niso nujno slabi. V določenih okoljih lahko celo izboljšajo kakovost odločitev.

A pomembno opozorilo:

• rezultati so močno odvisni od izobrazbe, finančne pismenosti in okolja
• v družbenih omrežjih se pogosto širijo investicijski vzorci z nizko kakovostjo odločitev
• množično posnemanje je lahko nevarno

Kar deluje v enem krogu ljudi, ni nujno, da je to primerno za vse.

Zakaj je druga, neodvisna presoja ključna

Strokovnjaki se strinjajo v enem: druga, neodvisna presoja skoraj nikoli ne škodi.

Pri financah in nepremičninah to pomeni:

• strokovno svetovanje brez provizijskega interesa
• pravni pregled dokumentacije
• realno tržno vrednotenje nepremičnine
• razmislek o dolgoročnih posledicah

To zahteva več časa in truda kot hiter pogovor ob kavi – a razlika se pogosto meri v letih napačnih odločitev.

Zaključek: zaupanje je dragoceno, a ni strategija

Prijatelji imajo dobre namene. A dobri nameni niso nadomestilo za strokovno znanje, izkušnje in neodvisnost.

Ko se gre za denar, premoženje in nepremičnine:

• je zaupanje pomembno
• je strokovnost nujna
• je kritično razmišljanje nepogrešljivo

Najdražje napake so skoraj vedno tiste, ki se zdijo na začetku najbolj preproste.