Cene nepremičnin v Sloveniji so dosegle točko, kjer jih ne omejuje več ponudba, temveč denarnice kupcev in najemnikov. Analiza razkriva, zakaj nadaljnja rast ni več vzdržna.
V nadaljevanju lahko preberete:
- zakaj cene nepremičnin ne rastejo več zaradi ponudbe, temveč zaradi meja kupne moči,
- kako inflacija in življenjski stroški tiho praznijo prihranke kupcev,
- zakaj lastništvo nepremičnin ne pomeni nujno finančne moči,
- zakaj Ljubljana postaja primer trga, kjer cene ne morejo več slediti realnosti,
- kaj se zgodi s trgom, ko kupci enostavno ne zmorejo več plačevati višjih cen.
Uvod: trg, ki je dosegel mejo realnosti
Slovenski nepremičninski trg je v zadnjem desetletju doživel izjemno rast. Stanovanja, hiše in zazidljive parcele so v povprečju dražje kot kadarkoli prej. Toda kljub stalnemu pomanjkanju nepremičnin, zlasti v večjih urbanih središčih, se trg vse bolj približuje ekonomski zgornji meji, ki je ne določa več ponudba – temveč kupna moč prebivalstva.
Osrednje vprašanje danes ni več, ali bo povpraševanje ostalo visoko, temveč:
ali si kupci te cene sploh še lahko privoščijo?
Ključni problem: lastni kapital kupcev se zmanjšuje
Manj se lahko varčuje, več borbe za preživetje
Eden najpomembnejših, a pogosto spregledanih dejavnikov je upad razpoložljivega lastnega kapitala gospodinjstev.
V zadnjih letih se je zgodilo več sočasnih procesov:
- močna rast cen hrane in energentov,
- višji stroški bivanja (najemnine, komunalne storitve),
- dražji krediti zaradi višjih obrestnih mer,
- stagnacija realnih plač glede na inflacijo.
Rezultat je jasen: Slovenci danes bistveno manj varčujejo, ne zato, ker ne bi želeli, ampak ker preprosto nimajo več teh presežkov v žepih.
Statistična slika v ozadju
Po podatkih Banke Slovenije in SURS:
- realna kupna moč srednjega razreda je v zadnjih letih upadla,
- stopnja varčevanja gospodinjstev se po covidnem vrhu zmanjšuje,
- delež dohodka, namenjenega osnovnim življenjskim stroškom, je bistveno višji kot pred petimi leti.
To neposredno vpliva na nepremičninski trg, saj:
- banke zahtevajo vedno višji vložek lastnega kapitala,
- mladi in srednji razred vedno težje zberejo 20–30 % lastnih sredstev,
- kupci z nizkim kapitalom (v Sloveniji najmanj 60%) odpadejo že v začetni fazi.
Koliko kapitala imajo Slovenci v resnici?
Slovenija velja za državo lastnikov nepremičnin, vendar je to pogosto napačno interpretiran podatek.
Premoženje ni likvidni kapital!
Res je, da ima velik delež prebivalstva v lasti nepremičnino, ampak:
- večina tega premoženja je nelikvidnega,
- pogosto vezanega na primarno bivališče,
- brez realne možnosti unovčenja brez selitve ali zadolževanja.
To pomeni:
- lastništvo ne ustvarja nove kupne moči,
- ne povečuje števila novih kupcev,
- ne podpira nadaljnje rasti cen.
Nasprotno – trg danes potrebuje nove kupce z novim in likvidnim kapitalom, teh pa je vedno manj.
Zakaj pomanjkanje ponudbe samo po sebi ne zadošča več za rast cen
Dolgo časa je veljalo prepričanje, da bodo cene rasle, dokler bo ponudba omejena. Ta logika danes ne deluje več linearno.
Ključna omejitev: kreditna sposobnost
Tudi če je nepremičnin malo:
- povpraševanje ne more rasti brez finančne osnove,
- banke omejujejo kreditiranje,
- obrestne mere bistveno povečajo skupni strošek nakupa.
Kupec, ki si je pred petimi leti lahko privoščil stanovanje za 300.000 €, si danes pri enaki plači pogosto lahko privošči manj – ne več.
Primer Ljubljane: trg, ki je najbližje plafonu
Ljubljana je najbolj izrazit primer tega pojava.
Cene novogradenj so že presegle psihološke in finančne meje srednjega razreda.
Velik del povpraševanja prihaja od:
- investitorjev,
- kupcev za oddajo,
- tujega kapitala.
Toda tudi ti segmenti imajo svoje omejitve:
- donosnost oddajanja se znižuje,
- regulacija najemnega trga se zaostruje,
- tveganja so višja kot pred leti.
Rezultat: manj transakcij, daljši časi prodaje, več pogajanj.
Zakaj rast cen dolgoročno ni več vzdržna
Na podlagi vseh analiz lahko povzamemo ključne razloge:
- Zmanjševanje lastnega kapitala prebivalstva
- Višji življenjski stroški in nižja realna kupna moč
- Omejena kreditna sposobnost kupcev
- Nelikvidno premoženje ne ustvarja novega povpraševanja
- Investicijsko povpraševanje se umirja zaradi nižje donosnosti
To ne pomeni nujno velikega padca cen, pomeni pa:
- stagnacijo,
- selektivne korekcije,
- večjo razliko med realnimi in oglaševanimi cenami.
Zaključek: trg se ne sesuva – a tudi ne more več leteti
Slovenski nepremičninski trg vstopa v novo fazo. Ne v fazo zloma, temveč v fazo realnosti.
Cene ne morejo več rasti z enako hitrostjo kot doslej, ker:
trg ni več omejen s ponudbo, temveč z zmožnostjo ljudi, da plačajo.
V prihodnjih letih bodo zmagovali:
- realno ovrednoteni projekti,
- kakovostne lokacije,
- prodajalci, ki razumejo novo dinamiko trga.