Nalaganje...
Glavni razlog niso kupci, temveč poceni vloge, konkurenca bank in večja usmerjenost bank v gospodinjstva.
Dolga leta je bilo skoraj samoumevno: če si stanovanjski kredit najel v Sloveniji, je bil denar praviloma dražji kot v velikih zahodnoevropskih gospodarstvih. Še pred dobrim desetletjem je slovenski kupec za stanovanjsko financiranje plačeval občutno več kot nemški. Danes se je zgodilo nekaj, kar bi bilo takrat precej težko napovedati.
Razmerje se je obrnilo. Po primerljivem kazalniku ECB je aprila 2026 strošek novega stanovanjskega zadolževanja v Sloveniji znašal 3,00 %, v Nemčiji pa 3,84 %. Še pred dobrim desetletjem je bilo razmerje obrnjeno. Slovenski kredit je torej po primerljivi statistiki novih poslov približno 0,84 odstotne točke cenejši.
Toda tu se zgodba šele začne. Banka Slovenije hkrati ugotavlja, da se je v drugem četrtletju 2026 povpraševanje po stanovanjskih posojilih zmanjšalo. Kredit je relativno poceni, banke imajo dovolj denarja, kupci pa stopajo na zavoro.
In prav tu se začne zelo zanimljivo vprašanje. Slovenija in Nemčija imata isto Evropsko centralno banko in isto temeljno denarno politiko. Zakaj je torej denar za nakup stanovanja pri slovenskih bankah postal relativno cenejši? So banke pod pritiskom, ker imajo preveč denarja? Se med seboj borijo za vse manj kupcev? Ali je razlog nekaj precej bolj preprostega: slovenski varčevalci bankam zagotavljamo zelo poceni denar, banke pa so gospodinjstva spremenile v enega ključnih poslovnih segmentov?
Za začetek poglejmo podatke brez olepševanja. V letnem poročilu ECB za leto 2015 je objavljen primerljiv kazalnik stroškov zadolževanja gospodinjstev za nakup stanovanja, izračunan iz statistike obrestnih mer denarnih finančnih institucij. V obdobju 2009–2015 je kazalnik za Slovenijo v povprečju znašal kar 4,74 %, za Nemčijo pa 2,91 %. Razlika je bila 1,83 odstotne točke.
Graf prikazuje zgodovinski obrat pri stanovanjskih kreditih: Slovenija je bila več let dražja od Nemčije, aprila 2026 pa je bila povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila v Sloveniji občutno nižja.
ECB, Banka Slovenije, Deutsche Bundesbank; grafika: media.n24.si
Metodološka opomba: tabela ne primerja oglaševanih akcijskih ponudb posameznih bank. Uporabljen je ECB-jev agregirani kazalnik stroškov novega stanovanjskega zadolževanja, zato je namen tabele pokazati gibanje trga, ne obrestne mere, ki bi jih nujno dobil konkreten komitent. Zgodovinski podatki izvirajo iz letnega poročila ECB, aktualni aprilski podatki pa iz harmonizirane statistike ECB.
Aprila 2026 smo Slovenijo in Nemčijo primerjali po isti harmonizirani mesečni seriji MIR za nove stanovanjske kredite. Junijski podatek dodatno potrjuje, da se razlika ni zaprla.
To ni več majhen statistični odklon. Smer se je obrnila.
Preobrat je zato precej več kot nekaj desetink pri enem bančnem ceniku. Še leta 2019 je Banka Slovenije v pojasnilu o kreditiranju prebivalstva zapisala, da so slovenske obrestne mere za stanovanjska posojila zgodovinsko presegale povprečje evrskega območja. Med januarjem 2007 in majem 2019 so bile variabilne mere v povprečju višje za 0,52 odstotne točke, fiksne pa kar za 1,37 odstotne točke. Največje razlike so nastajale v letih 2012–2014, ko je Slovenijo bremenila recesija in negotovost glede izgub domačega bančnega sistema.
To je pomembno za razumevanje današnjega stanja. Del stare slovenske premije ni bil posledica tega, da bi banke pri nas preprosto želele več zaslužiti, ampak tudi drugačnega makroekonomskega, finančnega in tveganjskega položaja države ter bank. Ko se je ta položaj skozi leta bistveno spremenil, je izginil tudi pomemben del razloga, zaradi katerega je bil slovenski stanovanjski denar nekoč dražji.
Danes Banka Slovenije piše skoraj nasprotno: pri gospodinjstvih so pogoji zadolževanja v Sloveniji ugodnejši kot v evrskem območju.
Ko govorimo o ceni kredita, pogosto gledamo samo ECB in euribor. Toda banka mora denar, ki ga posoja, nekje dobiti.
Vloge nebančnega sektorja so se samo leta 2025 povečale za 2,9 milijarde evrov oziroma 6,9 %. Razmerje med posojili in vlogami je bilo konec leta samo 69 %, kar je pod povprečjem evrskega območja. To pomeni, da so slovenske banke precej manj odvisne od dražjega financiranja na veleprodajnih finančnih trgih.
Še zanimivejše je, kje Slovenci držimo prihranke. Aprila 2026 je bilo kar 87 % vseh vlog gospodinjstev na vpogled. To so sredstva na tekočih in podobnih računih, za katera banke komitentom praviloma plačujejo zelo nizke obresti.
Za varčevalca to ni posebno dober posel. Za banko pa je poceni financiranje.
Banka Slovenije sama ugotavlja, da so razlike med slovenskimi in evropskimi posojilnimi obrestnimi merami povezane s specifično strukturo slovenskega trga, relativno cenejšimi viri financiranja in strateško usmeritvijo bank v gospodinjstva. Ker se slovenska podjetja precej financirajo tudi zunaj domačega bančnega sistema, so banke več pozornosti namenile prebivalstvu. Konkurenca je nato pritiskala obrestne mere stanovanjskih kreditov navzdol.
Prevedeno precej bolj preprosto: slovenske banke si dobrega stanovanjskega kreditojemalca želijo.
Junija 2026 je znašala povprečna obrestna mera za novo vezano vlogo slovenskega gospodinjstva 1,3 %, v evrskem območju pa 2,1 %. Pri vlogah na vpogled je bila razlika še bolj izrazita: 0,08 % v Sloveniji proti 0,28 % v evrskem območju. Še pomembnejše je, da je bilo pri nas kar 87 % vseh vlog gospodinjstev na vpogled, v evrskem območju pa 56 %.
Povedano precej bolj neposredno: slovenska gospodinjstva bankam velik del depozitnega financiranja zagotavljajo po zelo nizki ceni. To ni kritika bank, temveč posledica strukture varčevanja. Če komitenti več deset milijard evrov držijo na računih z zelo nizko obrestno mero, ima banka poceni in razmeroma stabilen vir financiranja.
Tudi širša slika je za banke ugodna. Vloge nebančnega sektorja so se leta 2025 povečale za 2,9 milijarde evrov oziroma 6,9 %, razmerje med posojili in vlogami pa je ostalo pri približno 69 %, pod povprečjem evrskega območja. Banka Slovenije prav zato ugotavlja, da so naše banke manj odvisne od financiranja na veleprodajnih finančnih trgih in s tem manj izpostavljene podražitvam teh virov.
Izraz »banke imajo preveč denarja« je zato preveč poenostavljen. Natančneje je reči, da imajo obilje relativno poceni depozitnega financiranja. In banka, ki denar dobi ceneje, ima več prostora, da ga tudi posodi ceneje.
Prav zaradi tako nizkega obrestovanja bančnih vlog se odpira še eno vprašanje: ali mora ves dolgoročni prihranek res ostati na bančnem računu? Del varčevalcev zato poleg depozitov išče tudi druge načine razpršitve premoženja, med njimi fizično zlato in srebro. Pri tem ne gre za zamenjavo likvidne denarne rezerve, temveč za razmislek, kakšno vlogo naj imajo različne oblike premoženja pri dolgoročnem ohranjanju kupne moči in razpršitvi tveganj.
Pri Elementumu pri prvem nakupu plemenitih kovin posebej poudarjajo tri stvari: jasen namen naložbe, premišljen način vstopa ter razumevanje hrambe, stroškov in možnosti poznejše prodaje. Za začetnika je lahko pomembna tudi odločitev med enkratnim nakupom in postopnim varčevanjem, saj slednje zmanjša odvisnost od ene same vstopne cene.
Če razmišljate, da bi del dolgoročnih prihrankov razpršili tudi izven klasičnih bančnih vlog, lahko več o osnovah preverite v vodniku Plemenite kovine za začetnike: 3 pravila za varen prvi nakup, ki ga je pripravil Elementum. V njem pojasnjujejo tudi razliko med enkratnim in postopnim nakupom ter pomen likvidnosti, hrambe in celotnih stroškov naložbe.
Plemenite kovine za začetnike: zlato in srebro ob prikazu treh ključnih korakov za premišljen prvi nakup.
Slovenski bančni trg ni posebej velik. Konec leta 2025 je pri nas delovalo 14 kreditnih institucij: devet bank, tri hranilnice in dve podružnici bank iz drugih članic EU. Banka Slovenije hkrati ugotavlja, da se koncentracija sistema v zadnjih letih povečuje.
Na prvi pogled bi pričakovali ravno nasprotno od tega, kar vidimo pri kreditih. Manj ponudnikov in višja koncentracija pogosto pomenita manj cenovne konkurence. Toda pri stanovanjskih kreditih podatki Banke Slovenije kažejo, da je bila konkurenca drugih bank v zadnjih letih pomemben dejavnik sproščanja kreditnih pogojev, še decembra 2025 pa je bila pri kreditih gospodinjstvom opisana kot izrazito pomembna.
To ni tako nenavadno, kot se zdi. Bankam ni nujno pomembno, koliko potencialnih kreditojemalcev obstaja na papirju, ampak koliko je dobrih kreditojemalcev: ljudi s stabilnim dohodkom, lastnimi sredstvi, urejeno kreditno zgodovino in nepremičnino, ki predstavlja kakovostno zavarovanje.
Za takšno stranko se več bank lahko bori zelo odločno, tudi na majhnem trgu.
Stanovanjski kredit je namreč za banko dolg odnos. Z njim lahko pridejo osebni račun, plača, kartice, zavarovanja, varčevanje in drugi produkti. Banke obrestnih mer ne znižujejo iz dobrodelnosti. Dober stanovanjski kreditojemalec je preprosto poslovno zanimiva stranka.
Kako banka v konkretnem primeru sestavi svojo ponudbo, smo podrobneje pojasnili v članku Kako banke določijo obrestno mero za stanovanjski kredit.
Ne v smislu, da bi bile v težavah. Daleč od tega.
Če bi pogledali samo nizke obrestne mere za kredite in visoke vloge, bi bila provokativna razlaga mamljiva: banke imajo toliko denarja, da ne vedo, komu bi ga posodile.
Podatki tega ne potrjujejo.
Slovenski bančni sistem je v prvem polletju 2026 ustvaril približno 620 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, donosnost na kapital pred obdavčitvijo pa je junija znašala okoli 18 %. To ni slika bančnega sistema, ki bi se boril za preživetje.
Tudi kapitalsko je sistem močan. Banka Slovenije je julija objavila rezultate stresnih testov in ugotovila, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen tudi na neugodne scenarije.
Zato bi bilo napačno zapisati, da banke »obupano iščejo komu posoditi denar«.
Toda podatki podpirajo nekoliko bolj subtilno ugotovitev: slovenske banke imajo veliko poceni depozitnega financiranja, gospodarstvo pri financiranju ni popolnoma odvisno od domačih bank, zato je kreditno sposobno gospodinjstvo zelo zanimiva stranka. Več bank se za takšno stranko poteguje, večji je pritisk na marže in obrestne mere.
To je eden od razlogov, zakaj je stanovanjski kredit danes pri nas lahko cenejši kot v Nemčiji.
Banka Slovenije je za drugo četrtletje 2026 zaznala zmanjšanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih. Toda to ne more biti glavni razlog, da so slovenske obrestne mere postale relativno nižje od nemških. Preobrat se je začel že prej.
Leto 2025 je pravzaprav dokaz za nasprotno. Ob nižjih obrestnih merah je bil obseg novih stanovanjskih posojil v Sloveniji več kot polovico višji kot leta 2024, stanje stanovanjskih kreditov pa je do konca leta doseglo 9,3 milijarde evrov in medletno raslo za 8,8 %. Banke torej niso pocenile stanovanjskega financiranja v obdobju, ko nihče ni želel kredita. Pocenile so ga v obdobju zelo živahnega kreditiranja.
Današnji padec povpraševanja je zato novo poglavje. Julija 2026 je stanje stanovanjskih posojil še vedno medletno raslo za 9,7 %, vendar anketa BLS kaže, da se zanimanje za nova stanovanjska posojila zmanjšuje. Banka Slovenije opozarja, da bi se to lahko v prihodnjih mesecih pokazalo v počasnejši kreditni dinamiki in umirjanju aktivnosti na stanovanjskem trgu.
In tu se lahko konkurenca med bankami ponovno zaostri. Če se bo za manj novih kreditojemalcev potegovalo več bank, bo pritisk na ponudbe večji. Toda to še ne pomeni, da bodo obresti nujno padale, saj se je v zadnjih mesecih zaradi sprememb pričakovanj glede ECB smer tržnih obrestnih mer ponovno obrnila navzgor.
Nemška stanovanjska posojila imajo tradicionalno daljša obdobja fiksacije obrestne mere. Bundesbank ugotavlja, da so nemške stanovanjske obrestne mere zaradi daljših fiksacij bolj občutljive na gibanje dolgoročnih tržnih donosov. Ko so se ti po letu 2022 hitro dvignili, so nemške banke strošek precej močno prenesle na nove stanovanjske kredite.
Tudi letos nemške banke ne postajajo bolj sproščene. V drugem četrtletju 2026 so dodatno zaostrile kreditne standarde za stanovanjska posojila, med razlogi pa so navajale predvsem povečano kreditno tveganje. Povpraševanje nemških gospodinjstev po kreditih za nakup stanovanj je hkrati občutno padlo.
Nemčija doživlja svoj nepremičninsko-kreditni pritisk.
Banka Slovenije je septembra objavila, da je bila medletna rast stanovanjskih posojil julija še vedno zelo visoka, 9,7 %, medtem ko je v evrskem območju znašala le 3 %. Če bi pogledali samo to številko, bi rekli: Slovenci se množično zadolžujejo in stanovanjskemu trgu ne manjka energije.
Toda anketa bank za drugo četrtletje 2026 kaže nekaj drugega. Novo povpraševanje po stanovanjskih posojilih se zmanjšuje. Banka Slovenije meni, da bi se to lahko v prihodnjih mesecih pokazalo v počasnejši kreditni dinamiki in umirjanju aktivnosti na stanovanjskem trgu.
Obe stvari sta lahko resnični hkrati. Obseg stanovanjskih kreditov je rezultat poslov, sklenjenih danes in v preteklih mesecih. Povpraševanje po novih kreditih pa nam pove, koliko ljudi trenutno stopa na začetek kreditnega procesa.
In ravno tukaj se morda že pojavlja prvi opozorilni signal. Slovenski kupec ima danes relativno ugodnejši kredit kot nemški, vendar je nakup stanovanja zanj še vedno izjemno težak, ker je velik del koristi cenejšega financiranja požrla rast cen nepremičnin.
Če je denar relativno ugoden, pa se zanimanje za njegovo izposojo vseeno zmanjšuje, problem očitno ni več samo obrestna mera.
Stanovanjske nepremičnine so bile v prvem četrtletju 2026 po podatkih SURS medletno dražje za 9,3 %. Banka Slovenije hkrati opozarja, da se precenjenost stanovanjskih nepremičnin povečuje in da ponudba stanovanj še vedno zaostaja za povpraševanjem.
Nižja obrestna mera kupcu omogoči višji kredit. Če ima gospodinjstvo na voljo 1.000 evrov za mesečni obrok, lahko pri nižji obrestni meri financira večji znesek kot pri višji. To je dobra novica za posameznika.
Toda če se za omejeno število stanovanj hkrati poteguje veliko kupcev z večjo kreditno sposobnostjo, lahko del te koristi konča v višji ceni nepremičnine.
Cenejši kredit zato ne pomeni nujno dostopnejšega stanovanja. Lahko pomeni tudi dražje stanovanje.
O tem, kako banka sploh sestavi svojo ponudbo, smo podrobneje pisali v članku Kako banke določijo obrestno mero za stanovanjski kredit.
Stresni test Banke Slovenije preverja, ali bi banka ob težkem gospodarskem scenariju ostala kapitalsko dovolj močna. Makrobonitetna pravila poskušajo preprečiti, da bi gospodinjstva dobivala kredite, ki jih glede na prihodke očitno ne morejo servisirati.
Noben od teh mehanizmov pa ne zagotavlja, da si normalna slovenska družina lahko privošči primerno stanovanje.
Lahko imamo dobro kapitalizirane banke, zelo malo slabih stanovanjskih kreditov in stabilen finančni sistem, hkrati pa trg, kjer se vedno več mladih družin pri nakupu ustavi pri pologu ali kupnini.
To ni kontradikcija. To sta dva različna problema.
Banka Slovenije pravzaprav kaže, da je kreditna kakovost stanovanjskega portfelja dobra, medtem ko se na nepremičninskem trgu povečujejo ranljivosti zaradi hitre rasti kreditiranja in precenjenosti nepremičnin.
Na media.n24.si smo vprašanje kupne moči že podrobneje odprli v analizi Nepremičninski trg še stoji, kupna moč pa se maje.
Najprej nekaj, kar je za slovenski bančni sistem pozitivno. Današnje banke so v precej drugačnem položaju kot v času krize 2012–2014. Imajo veliko kapitala, veliko vlog, dobro likvidnost in zelo nizko raven problematičnih stanovanjskih kreditov. Stresni testi kažejo visoko odpornost.
Toda poceni financiranje ima tudi drugo stran. Ko je ogromna količina denarja gospodinjstev na vpogled in zanjo banke plačujejo zelo nizke obresti, lahko banke relativno poceni financirajo dolgoročna posojila.
Prav tu nastane njihov poslovni interes: ta denar je treba produktivno naložiti.
Stanovanjski kredit kreditno sposobnemu gospodinjstvu, zavarovan z nepremičnino, je za banko povsem drugačen posel kot nezavarovano posojilo tveganemu komitentu. Ni presenetljivo, da je konkurenca v tem segmentu velika.
In Banka Slovenije dejansko pravi, da je strateška usmeritev slovenskih bank v gospodinjstva eden od razlogov, zakaj so naše obrestne mere padle hitreje od evropskega povprečja.
Junija 2026 je bila povprečna obrestna mera za novo stanovanjsko posojilo v Sloveniji 3,1 %, povprečje evrskega območja pa 3,5 %. Slovenski pogoji torej tudi po zadnjem obratu navzgor ostajajo relativno ugodni
Pa vendar se je v drugem četrtletju povpraševanje po novih stanovanjskih posojilih zmanjšalo.
To je morda pomembnejše od same primerjave z Nemčijo. Če bi bil glavni problem kupca samo drag kredit, bi morali relativno ugodni slovenski pogoji povpraševanje močno podpirati. Če zanimanje začne slabeti tudi ob obrestnih merah, ki so ugodnejše od evropskega povprečja, se vprašanje počasi seli drugam.
Morda smo pri delu kupcev prišli do meje, kjer glavna težava ni več cena denarja, ampak cena nepremičnine.
Banka lahko z obrestno mero pomaga pri mesečnem obroku. Ne more pa s tri desetinke nižjo mero rešiti stanovanja, katerega cena je v nekaj letih zrasla za več deset odstotkov. Če se bo zmanjševanje kreditnega povpraševanja nadaljevalo, bo zato precej pomembno spremljati, ali bodo prvi popuščali bančne marže, število poslov ali pričakovanja prodajalcev.
Prav problem kupne moči smo podrobneje odprli v analizi Nepremičninski trg še stoji, kupna moč pa se maje.
Če se povpraševanje po stanovanjskih kreditih ponovno poveča, obrestne mere ostanejo relativno ugodne in gospodarstvo ostane močno, lahko omejena stanovanjska ponudba še naprej podpira visoke cene.
Če pa se bo zmanjševanje kreditnega povpraševanja nadaljevalo, bo trg dobil novo dinamiko.
Banke se lahko za dobre kreditojemalce začnejo še agresivneje boriti z maržami in pogoji. Toda prostora ni neskončno. Tudi slovenske banke so v začetku 2026 pri stanovanjskih posojilih že poročale o določenem zaostrovanju obrestnih pogojev in marž.
Potem ostane drugi del enačbe.
Prodajalec.
Če kupec ne more ali noče financirati 350.000 evrov, dejstvo, da banka ponuja relativno ugoden kredit, ne ustvari čudežno dodatnih 50.000 evrov njegove kupne moči.
Nepremičnina lahko ostane v oglasih.
Cena pa lahko še nekaj časa ostane enaka.
Prav zato smo v analizi 7 razlogov, zakaj se nekatere nepremičnine prodajo, druge pa stojijo opozorili, da visoka oglaševana cena še ni isto kot tržna potrditev te cene.
Slovenski nepremičninski trg trenutno ni v krizi. Slovenski bančni sistem še manj. Trditi nasprotno bi pomenilo ignorirati zelo dobre kapitalske, likvidnostne in dobičkonosnostne kazalnike bank.
Toda kombinacija podatkov je nenavadna.
Stanovanjski kredit je postal cenejši kot v Nemčiji. Slovenske banke imajo veliko poceni denarja. Stanovanjsko kreditiranje še vedno hitro raste. Cene nepremičnin so visoke in po oceni Banke Slovenije vse bolj precenjene. Hkrati pa banke zaznavajo zmanjševanje novega povpraševanja po stanovanjskih posojilih.
To je točka, pri kateri moramo nehati gledati samo obrestno mero.
Če tudi poceni kredit ne more več dovolj povečati kroga kupcev, potem ni težava morda pri bankah. Težava je lahko nepremičninski trg in njegove cene.
In to je stresni test, ki ga ne bo opravljala samo Banka Slovenije.
Opravljali ga bodo prodajalci ob vsakem oglasu, banke ob vsaki novi ponudbi kredita in kupci ob vsakem izračunu, koliko jim po obroku sploh še ostane.
Obrat med Slovenijo in Nemčijo je resničen in precej izrazit. V obdobju 2009–2015 je bil ECB-jev kazalnik stroškov stanovanjskega zadolževanja v Sloveniji v povprečju za 1,83 odstotne točke višji kot v Nemčiji. Aprila 2026 je bila smer obrnjena: Slovenija 3,00 %, Nemčija 3,84 %.
Razlog ni en sam. Slovenske banke imajo veliko poceni depozitnega financiranja, manj so odvisne od dražjih virov na finančnih trgih, v zadnjih letih pa so se intenzivno borile za kreditno sposobna gospodinjstva. Hkrati se je stara slovenska premija tveganja, ki je bila posebno izrazita v obdobju bančne krize, bistveno zmanjšala. V Nemčiji so medtem višji stroški financiranja in večja previdnost bank pomagali razkorak povečati.
Toda za kupca je najpomembnejša zadnja ugotovitev. Nižja obrestna mera sama po sebi še ne pomeni dostopnega doma. Če se povpraševanje po stanovanjskih kreditih začne zmanjševati prav v času, ko je financiranje v Sloveniji še vedno razmeroma ugodno, bo naslednji veliki test slovenskega trga pokazal, koliko kupcev lahko prenesejo cene nepremičnin, ne koliko poceni lahko banke ponudijo denar.
Banka Slovenije, Pregled makroekonomskih gibanj, september 2026. Uporabljen za aktualne slovenske obrestne mere, rast stanovanjskih kreditov in zmanjšanje povpraševanja v drugem četrtletju. Pregled makroekonomskih gibanj, september 2026
Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2026. Uporabljeno za strukturo financiranja bank, vloge, razmerje med posojili in vlogami, konkurenčne pritiske, precenjenost nepremičnin in odpornost sistema. Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2026
ECB, Letno poročilo 2015. Primarni primerjalni vir za zgodovinske stroške stanovanjskega zadolževanja v Sloveniji in Nemčiji med letoma 2009 in 2015.
ECB Data Portal. Uporabljen za harmonizirano primerjavo obrestnih mer novih stanovanjskih posojil med Slovenijo in Nemčijo aprila 2026.
Evropska centralna banka – ECB Data Portal, MFI Interest Rate Statistics
Primarni vir za harmonizirano primerjavo stroškov novega stanovanjskega zadolževanja v Sloveniji in Nemčiji aprila 2026.
ECB Data Portal – house purchase
Deutsche Bundesbank. Uporabljena za aktualne nemške obrestne mere, strukturo stanovanjskega financiranja in rezultate nemške ankete o kreditiranju. Statistika stanovanjskih kreditov Deutsche Bundesbank
Banka Slovenije, makrobonitetni instrumenti in stresni testi. Uporabljeno za preverjanje trditve o nadzoru bančnega sistema. Podatki ne podpirajo teze, da Slovenija nima nadzornih mehanizmov; aktualne ocene kažejo visoko odpornost, ob hkratnem povečevanju določenih nepremičninskih ranljivosti.
Statistični urad Republike Slovenije – Indeksi cen stanovanjskih nepremičnin, 1. četrtletje 2026
Vir za aktualno 9,3-odstotno medletno rast cen stanovanjskih nepremičnin.
SURS: cene stanovanjskih nepremičnin
Odkrijte dodatne zanimive vsebine.
Banka Slovenije je v drugem četrtletju zaznala manjše povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Cene še rastejo, a pod površjem se pojavljajo prvi opozorilni signali.
Obrestna mera pri stanovanjskem kreditu ni naključna. Sestavljajo jo euribor, bančni pribitek, tveganje komitenta in kakovost zavarovanja.
Banka Slovenije kaže trg z rastjo stanovanjskih kreditov, stabilnimi obrestnimi merami in previdnejšo oceno nepremičninskih tveganj.
Odgovori na najpogostejša vprašanja o tej temi.
Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.
To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na pravnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.
Prejmite nove članke in video vsebine direktno na svoj e-poštni naslov.
