Nalaganje...
Pomanjkanje študentskih postelj omejuje izbiro študija in mobilnost ter zvišuje stroške študentov in njihovih družin.
Ko študent ne najde samo sobe v bližini željene fakultete, težava ni več omejena na iskanje prebivanja temveč upliva na izbiro fakultete in njegove bodočnosti ter bodočnost državnega ekonomskega in ekološkega sistema. Zaradi pomanjkanja nastanitev lahko student izbere drugo fakulteto, vendar zanj manj primerno in potuje vsak dan več ur ali pa sprejme astronomsko najemnino sobe, ki presega njegov osebni oziroma družinski proračun.
Študentsko stanovanje zato postaja del izobraževalne infrastrukture. Podobno kot predavalnice, laboratoriji in javni prevoz vpliva na to, kdo sploh lahko dostopa do določenega študijskega programa in kdo si lahko privošči študij zunaj domačega kraja. Evropske raziskave že kažejo, da stanovanjske ovire spreminjajo študijske odločitve in zmanjšujejo mobilnost mladih.
Evropska komisija je zato junija 2026 začela delo posebne skupine za študentska in mladinska stanovanja. Ob njeni ustanovitvi je opozorila, da študenti za bivanje porabijo skoraj polovico svojega proračuna in da so se izkušnje s stanovanjskimi prevarami med dvema študentskima raziskavama povečale za več kot 180 odstotkov.
Stanovanjska stiska se navzven najbolj pokaže avgusta in septembra, ko se začne iskanje sob. Njene posledice pa trajajo vse študijsko leto.
Raziskava projekta HOME², ki je zajela 5.713 domačih, mednarodnih in izmenjalnih študentov, je pokazala, da je 43,11 odstotka sodelujočih nastanitev potrdilo manj kot 30 dni pred prihodom. Kar 12,06 odstotka jih je stanovanje našlo šele po prihodu v kraj študija. Zaradi previsokih cen, pomanjkanja ponudbe ali prevar je 5,05 odstotka sodelujočih svojo mobilnost povsem odpovedalo.
To pomeni, da nastanitev ne vpliva več le na udobje, temveč na samo odločitev o študiju. Nizozemska organizacija Kences denimo ugotavlja, da se delež študentov, ki živijo zunaj doma staršev, zmanjšuje. Pred osmimi leti jih je bilo 52 odstotkov, leta 2025 pa 44 odstotkov. Hkrati se je delež študentov, ki bi se želeli odseliti, zmanjšal z 59 na 49 odstotkov. Organizacija opozarja, da nekateri obupajo nad iskanjem sobe, dlje potujejo ali izberejo drug študij.
Podoben učinek je priznala Irska. Njena nacionalna strategija za obdobje 2026–2035 izhaja iz približno 15.000 manjkajočih študentskih postelj, zaradi katerih del študentov že opravlja nesorazmerno dolge dnevne poti. Do leta 2035 država ocenjuje potrebo po približno 42.000 dodatnih oziroma nadomestnih posteljah.
Ko stanovanjski trg študentu določi, katero fakulteto lahko obiskuje, trg ne razporeja več znanja in talentov glede na sposobnosti, temveč glede na premoženje družine in kraj stalnega prebivališča.
Posledice občutijo:
javni promet, ko se poveča število dolgih dnevnih voženj.
Evropska komisija je stanovanjsko problematiko leta 2026 prvič podrobneje vključila v poročila vseh 27 držav članic. Komisija opozarja, da lahko stanovanjska neenakost oslabi gospodarsko konkurenčnost in socialno povezanost. Pomanjkanje študentskih stanovanj predstavlja enega od mehanizmov, prek katerih se stanovanjska kriza prenese v izobraževanje, trg dela in regionalni razvoj.
Podatek o več kot 180-odstotni rasti stanovanjskih prevar zahteva natančno pojasnilo.
Ne gre za evropsko policijsko evidenco, število kazenskih ovadb ali uradno statistiko vseh prijavljenih prevar. Gre za primerjavo odgovorov sodelujočih v dveh študentskih raziskavah.
V novejši raziskavi HOME² je 34,17 odstotka sodelujočih navedlo, da so med iskanjem nastanitve naleteli na prevaro. Avtorji so v primerjavi z raziskavo iz leta 2023 izračunali 182,4-odstotno povečanje samoprijavljenih izkušenj s prevarami.
Raziskava ponuja pomembno opozorilo, vendar rezultatov ne smemo nekritično prenesti na vse evropske študente. Anketa je ciljala predvsem na študente v programih mobilnosti, podatki temeljijo na osebnih odgovorih, Nemčija, Španija in Italija pa so imele večji delež sodelujočih. Avtorji zato sami opozarjajo na omejeno reprezentativnost in možnost pristranskosti odgovorov.
Pravilna novinarska formulacija se zato glasi: samoprijavljene izkušnje študentov s stanovanjskimi prevarami so se med dvema raziskavama povečale za 182,4 odstotka.
Evropske države uporabljajo različne definicije študentskih postelj, primanjkljaja in čakalnih vrst. Njihovih številk zato ni mogoče preprosto sešteti. Posamezni primeri pa pokažejo, kako različno se lahko razvije ista težava.
Nemčija je imela leta 2025 približno 2,39 milijona študentov in 241.732 mest v študentskih domovih. Tako imenovana stopnja domske pokritosti je znašala 10,12 odstotka.
Nemško študentsko združenje je ob začetku enega od zimskih semestrov poročalo o približno 33.000 študentih na čakalnih listah. Pomembna omejitev: podatek je zajel le 11 od skupno 57 študentskih organizacij, zato ne predstavlja celotnega nemškega seštevka.
Na Nizozemskem so v enem letu zgradili približno 5.000 študentskih sob, vendar se je število študentov v zasebnih najemnih sobah zmanjšalo za 17.800. Ponudba v 19 večjih študijskih mestih je bila ocenjena na približno 322.400 sob.
Uradno ocenjeni primanjkljaj je znašal 21.500 sob. Kences hkrati opozarja, da ta številka verjetno podcenjuje resnično potrebo, saj raziskava povpraševanja ne zajame v celoti študentov, ki so zaradi slabih možnosti že opustili načrt za odselitev. Do študijskega leta 2032/33 bi lahko primanjkljaj narasel na od 26.000 do 63.200 sob.
Irska načrtuje do leta 2035 zagotoviti približno 42.000 študentskih postelj. Strategija vključuje že obstoječi primanjkljaj približno 15.000 postelj in želi novo povpraševanje pokriti brez dodatnega pritiska na običajni zasebni najemni trg.
To je pomemben premik. Če država namenskih študentskih nastanitev ne zagotovi, študenti za sobe in manjša stanovanja tekmujejo z mladimi zaposlenimi, družinami, tujimi delavci in drugimi najemniki.
Za študijsko leto 2026/27 je država razpisala 12.883 mest za subvencionirano bivanje. Dodatnih 32 mest je namenila študentom s priznano mednarodno ali začasno zaščito. Subvencija znaša 41,46 evra v javnih in dijaških domovih ter 103,36 evra v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih.
Pomembno je razlikovati med fizičnimi posteljami in razpisanimi subvencioniranimi mesti. Skupno število 12.883 vključuje različne javne, dijaške in zasebne domove ter subvencije za bivanje pri zasebnih najemodajalcih. Ne predstavlja enotnega seštevka fizičnih postelj v javnih študentskih domovih.
Infografika prikazuje problem pomanjkanja študentskih stanovanj v Evropi ter podatke o študentskih domovih, najemninah, čakalnih vrstah in prevarah.
Razpis za leto 2026/27 navaja 7.047 mest pri Študentskem domu Ljubljana in 2.520 pri Študentskih domovih Univerze v Mariboru. V štirih domovih Univerze na Primorskem je v razpisu skupaj 555 mest: 173 v Prisojah, 154 v Barki, 94 v Čebelnjaku in 134 v Korotanu.
Ponudniki pa objavljajo večje fizične zmogljivosti. Študentski dom Ljubljana navaja 7.500 ležišč, Univerza v Mariboru skoraj 2.800, Univerza na Primorskem pa 640. Razlika nastane zato, ker fizične postelje in razpisane subvencije niso ista kategorija. Del zmogljivosti lahko pripada drugim skupinam stanovalcev, mednarodnim programom ali posebnim oblikam nastanitve.
Na dan 9. avgusta 2026 še ni mogoče objaviti dokončne čakalne vrste za študijsko leto 2026/27. Študenti, ki želijo uvrstitev na prvo prednostno listo, lahko vlogo oddajo do 18. avgusta 2026. V Mariboru bodo prvi prednostni seznam objavili najpozneje do 18. septembra.
Zato bi bilo zavajajoče, če bi številke iz prejšnjega študijskega leta predstavili kot trenutno čakalno vrsto za novo leto.
Podatki iz Ljubljane hkrati kažejo, kako hitro se seznam spreminja. Na dan 10. februarja 2026 je bilo evidentiranih 3.595 prošenj za sprejem, na prednostni listi pa je bilo 297 študentov. Do 7. julija se je število evidentiranih prošenj povečalo na 3.805, vendar je bilo na prednostni listi le še 11 študentov.
To ne pomeni, da je bilo v Ljubljani le 11 iskalcev nastanitve. Prednostna lista vključuje upravičence, ki še čakajo na napotitev, medtem ko se postelje skozi leto sproščajo zaradi diplomiranja, izmenjav, odpovedi in izselitev.
V Mariboru je bilo februarja 2026 po podatkih, ki jih je univerza posredovala medijem, na čakalni listi 43 študentov. Univerza je takrat čakalno vrsto povezala predvsem z obnovo dveh domov. Podatek predstavlja zgodovinski posnetek, ne trenutne liste za leto 2026/27.
Na Obali Univerza na Primorskem ne objavlja enako oblikovanega primerljivega števila čakajočih. Po njenih podatkih pa zanimanje novincev za domova Barka in Čebelnjak večkrat presega razpoložljivo število mest.
Slovenija zato potrebuje enoten javni prikaz, ki bi za vsak visokošolski center ločeno pokazal:
Brez teh podatkov javnost težko oceni dejanski primanjkljaj.
Razlika med javnim domom in zasebnim trgom lahko doseže več sto evrov na mesec.
Povprečna subvencionirana stanarina v Študentskem domu Ljubljana je avgusta 2026 znašala 115,94 evra. Posamezne kategorije so bile večinoma med približno 95 in 155 evri. Povprečna ekonomska oziroma nesubvencionirana stanarina je znašala 254,71 evra.
V pregledanih zasebnih oglasih za sobe v Ljubljani so se cene večinoma gibale od približno 250 evrov na osebo do 500 evrov na mesec. Posamezen večji oglas je dosegal tudi 600 evrov.
Uradni cenik Študentskih domov Univerze v Mariboru, ki velja od 17. junija 2026, je za subvencionirano bivanje navajal cene od približno 104 do 279 evrov na mesec, odvisno od doma, vrste sobe in kategorije nastanitve.
V pregledanih zasebnih oglasih so bile sobe oglaševane od približno 180 evrov na osebo do 380 evrov na mesec. Velik del ponudbe se je gibal okoli 230 do 300 evrov.
Univerza na Primorskem objavlja cene z desetmesečnim popustom, pri čemer izrecno navaja, da subvencija v prikazanih zneskih še ni odšteta. Cene v domovih in dodatnih nastanitvah so se gibale od 98,02 evra za določene troposteljne sobe do 161,74 evra za garsonjero v Izoli.
V pregledanih zasebnih oglasih v Kopru so bile vidne ponudbe okoli 300 evrov na osebo in do 450 evrov za sobo na mesec.
Ti zasebni oglasi predstavljajo posnetek aktivne ponudbe 9. avgusta 2026, ne statističnega povprečja celotnega trga. Cene se razlikujejo glede na število oseb v sobi, vključene stroške, opremo, lokacijo in trajanje pogodbe.
V raziskavi HOME² je moralo varščino plačati 83,77 odstotka sodelujočih. Skoraj polovica, 49,69 odstotka, je za nastanitev plačevala več kot 400 evrov mesečno.
Za študenta lahko začetek najema zato pomeni, da mora v nekaj dneh zagotoviti:
V Sloveniji ni javne statistike, ki bi ločeno merila, koliko družin se zaradi študentske nastanitve zadolži. Zato ni mogoče trditi, da pomanjkanje študentskih sob že dokazano povzroča rast družinskega dolga. Jasno pa je, da več hkratnih plačil ustvarja likvidnostni pritisk, zlasti pri gospodinjstvih z nižjimi prihodki.
Evropska komisija zato med možnimi ukrepi napoveduje pilotni jamstveni sistem, ki bi mladim, študentom in pripravnikom zmanjšal ali odpravil potrebo po plačilu varščine.
Pomanjkanje ponudbe ustvarja idealne razmere za prevarante. Iskalec se boji, da bo sobo izgubil, zato hitreje sprejme zahtevo po takojšnjem nakazilu.
Slovenski nacionalni odzivni center SI-CERT opozarja na oglase, pri katerih domnevni najemodajalec živi v tujini, se ne more osebno srečati, ključe obljublja po pošti in zahteva plačilo prek lažne rezervacije ali povezave. Sum vzbuja tudi ponudba, ki po ceni močno odstopa od primerljivih stanovanj.
Pred plačilom varščine naj študent:
Varščine ali rezervacije ni varno nakazati samo zato, ker oglaševalec zatrjuje, da za sobo čaka še več kandidatov.
Marca 2026 so ministrstvo in Družba za svetovanje in upravljanje podpisali pismo o nameri za gradnjo novega študentskega doma ob Dunajski cesti, blizu Ekonomske fakultete, Fakultete za upravo in Fakultete za družbene vede.
Načrt predvideva približno 500 postelj. Vendar gradnja še ni brezpogojno potrjena. Investicija je vezana na sprejem občinskega prostorskega načrta in pridobitev lastništva zemljišča. Objavljen ni niti končni datum začetka niti datum dokončanja.
Ministrstvo omenja tudi postopke za dom na Roški, kjer bi pridobili okoli 380 postelj, ter odkup Baragovega semenišča, s katerim so ohranili 200 obstoječih postelj. Zadnji povsem nov študentski dom v Ljubljani so zgradili leta 2006.
Univerza v Mariboru je marca 2026 odprla prenovljeni Dom 15. Ta ponuja 94 običajnih ležišč, z dodatnimi ležišči pa lahko sprejme do 153 stanovalcev. Celotna prenova je stala približno 6,32 milijona evrov.
Gre predvsem za obnovo in vrnitev oziroma izboljšanje obstoječih zmogljivosti, ne za 94 povsem novih postelj na novi lokaciji. V pregledanih uradnih objavah je bil poudarek Maribora predvsem na prenovi obstoječega fonda.
Univerza na Primorskem ima v štirih lastnih domovih 640 fizičnih ležišč. Največji pritisk zaznava v Kopru, posebej pri domovih Barka in Čebelnjak.
V uradnih objavah, pregledanih do 9. avgusta 2026, ni bilo mogoče najti primerljivo jasno opredeljenega novega projekta z objavljenim številom dodatnih postelj in zavezujočim časovnim načrtom. To ne pomeni, da načrtov ni, temveč da javnosti še niso predstavljeni na način, ki bi omogočal preverjanje njihovega vpliva na ponudbo.
Prvi korak ni nova strategija, temveč boljši skupni podatki. Država bi morala vzpostaviti javno nadzorno ploščo, ki bi za Ljubljano, Maribor, Koper in druga visokošolska središča prikazovala fizične postelje, subvencionirana mesta, število upravičenih prosilcev, čakalne vrste in povprečni čas do vselitve.
Drugi korak so časovno opredeljene naložbe. Pismo o nameri še ne pomeni nove postelje. Pri vsakem projektu bi morali javno objaviti stanje zemljišča, prostorskega načrta, dovoljenj, financiranja, začetek gradnje in predvideno vselitev.
Tretji korak mora obravnavati strošek vstopa v najem. Jamstvo za varščino, standardizirane pogodbe, preverjeni ponudniki in boljša pomoč univerz pri iskanju nastanitve lahko zmanjšajo tako stroške kot nevarnost prevar.
Četrti korak je vključitev študentskih postelj v širšo stanovanjsko politiko. Vsaka nova namenska študentska soba zmanjša pritisk na običajna manjša stanovanja, ki jih potrebujejo tudi mladi zaposleni, pari, priseljenci in druga gospodinjstva.
Pomanjkanje študentskih stanovanj ni več težava, ki se začne avgusta in konča oktobra. Vpliva na izbiro fakultete, dostop do izobraževanja, mednarodno mobilnost, dolžino vsakodnevnih poti ter finančne obremenitve študentov in njihovih družin.
Slovenija ima cenovno dostopen sistem javnih študentskih domov, vendar predvsem Ljubljana in Obala ne moreta zadovoljiti vsega povpraševanja. Študenti, ki mesta ne dobijo, vstopijo na dražji in manj predvidljiv zasebni trg.
Podatek o 12.883 subvencioniranih mestih zato sam po sebi ne pove, ali ima država dovolj študentskih postelj. Za resen odgovor potrebujemo primerljive podatke o fizičnih zmogljivostih, upravičenih prosilcih, čakalni dobi in cenah. Šele nato bomo lahko ocenili, koliko novih postelj Slovenija dejansko potrebuje in kje jih mora zgraditi.
Članek temelji predvsem na podatkih Evropske komisije, slovenskih državnih razpisih, uradnih objavah študentskih domov, univerz in nacionalnih organizacij za študentsko bivanje. Podatki so bili preverjeni 9. avgusta 2026.
Evropske države uporabljajo različne definicije postelj, primanjkljaja in čakalnih vrst, zato nacionalnih podatkov nismo seštevali. Cene zasebnih sob predstavljajo pregled aktivnih oglasov na izbrani dan in niso uradno tržno povprečje.
Študentski dom Ljubljana
Uradni podatki o kapacitetah in približno 7.500 ležiščih v 29 domovih.
Univerza na Primorskem – Cenik nastanitev
Uradne cene študentskih nastanitev Univerze na Primorskem.
Odkrijte dodatne zanimive vsebine.
Zamrznjen stanovanjski trg duši gospodarstvo. Nemška študija opozarja, da pomanjkanje stanovanj omejuje mobilnost delovne sile – enak trend opažamo tudi v Sloveniji.
Varščina ni dodaten zaslužek lastnika, temveč zavarovanje za neplačane obveznosti ali dokazljivo škodo po koncu najema.
Prevare pri najemu stanovanj so vse pogostejše. Pojasnjujemo, kako jih prepoznati in zakaj N24 preverja tako oglaševalce kot nepremičninske oglase.
Odgovori na najpogostejša vprašanja o tej temi.
Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.
To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na pravnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.
Prejmite nove članke in video vsebine direktno na svoj e-poštni naslov.
