Rezervni sklad je ena tistih tem, ki jo večina lastnikov nepremičnin pozna zgolj površno – dokler ne pride do večje obnove, izrednega stroška ali spora med etažnimi lastniki.
Pri etažni lastnini ne gre za prostovoljno odločitev, temveč za zakonsko obveznost, ki neposredno vpliva na finančno varnost stavbe, vrednost posameznih stanovanj in dolgoročne stroške lastnikov.
V tem članku pojasnjujemo, kaj rezervni sklad je, kdo ga mora plačevati, kako se določi njegova višina in iz katerih zakonov izhaja ta obveznost.
V nadaljevanju lahko preberete:
- kaj je rezervni sklad in čemu je namenjen
- katera zakonodaja ureja obveznosti etažnih lastnikov
- kdo mora plačevati rezervni sklad in v kakšni višini
- kaj se zgodi, če lastnik ne plačuje
- zakaj je rezervni sklad ključen pri nakupu stanovanja
Kaj je rezervni sklad in zakaj sploh obstaja?
Rezervni sklad je namensko zbrano denarno sredstvo, namenjeno financiranju:
- večjih vzdrževalnih del,
- obnov skupnih delov stavbe,
- izboljšav, ki povečujejo varnost in vrednost nepremičnine.
Ne gre za tekoče stroške (elektrika, čiščenje), temveč za dolgoročno finančno varovalo stavbe.
Zakonska podlaga: iz katerih zakonov izhaja obveznost?
Stanovanjski zakon (SZ-1)
Stanovanjski zakon določa:
- obveznost oblikovanja rezervnega sklada,
- namen porabe sredstev,
- vlogo upravnika pri upravljanju sklada.
Rezervni sklad je obvezen za vse večstanovanjske stavbe z več kot dvema etažnima lastnikoma.
Stvarnopravni zakonik (SPZ)
SPZ ureja:
- etažno lastnino,
- solastniške deleže,
- sorazmerno delitev stroškov glede na delež posamezne enote.
To pomeni, da nihče ne plačuje pavšala, temveč sorazmerno svojemu lastniškemu deležu.
Kdo mora plačevati rezervni sklad?
Odgovor je jasen: etažni lastniki
Rezervni sklad plačujejo:
- lastniki stanovanj,
- lastniki poslovnih prostorov,
- vsi, ki imajo v stavbi vpisano etažno lastnino.
Najemniki rezervnega sklada ne plačujejo, razen če je to izrecno dogovorjeno v najemni pogodbi (kar je redko in zakonsko omejeno).
Kako se določi višina rezervnega sklada?
Višina mesečnega vplačila je odvisna od:
- starosti stavbe,
- tehničnega stanja,
- ocenjenih prihodnjih potreb,
- odločitve etažnih lastnikov (z zakonskimi minimumi).
Zakonski minimum
Zakon določa minimalni znesek na kvadratni meter, ki se ne sme znižati, tudi če se lastniki s tem strinjajo.
Pri starejših stavbah je ta znesek praviloma višji, saj so potrebe po obnovah večje.
Za kaj se lahko uporablja rezervni sklad?
Rezervni sklad se lahko uporablja izključno za:
- obnovo strehe, fasade, dvigal,
- sanacijo instalacij,
- statične ojačitve,
- energetske izboljšave skupnih delov.
Ne sme se uporabljati za:
- tekoče stroške,
- dolgove posameznih lastnikov,
- zasebne posege v posameznih stanovanjih.
Kaj se zgodi, če lastnik ne plačuje?
Neplačevanje rezervnega sklada ima resne posledice:
- dolg se lahko izterja sodno,
- zaračunajo se zamudne obresti,
- dolg se lahko vpiše kot breme na nepremičnino.
Pomembno: obveznost ne preneha s prodajo stanovanja. Novi lastnik lahko prevzame dolg, če ta ni poravnan pred prenosom lastništva.
Rezervni sklad pri nakupu stanovanja: kaj mora kupec preveriti?
Kupec mora pred nakupom preveriti:
- stanje rezervnega sklada,
- višino mesečnih vplačil,
- načrtovane obnove,
- morebitne dolgove prodajalca.
Nizek rezervni sklad pogosto pomeni:
- bližajoče se izredne stroške,
- slabo upravljanje stavbe,
- dodatna finančna bremena po nakupu.
Zaključek
Rezervni sklad ni zgolj postavka na položnici, temveč ključni element varnega in odgovornega lastništva etažne nepremičnine. Njegova višina, rednost plačil in način upravljanja neposredno vplivajo na vrednost nepremičnine in kakovost bivanja.
Razumevanje zakonskih obveznosti je zato nujno – tako za obstoječe lastnike kot za kupce, ki šele vstopajo v etažno lastnino.