Nalaganje...
Kupec lahko zahteva odpravo napake, znižanje kupnine, povračilo stroškov ali v hujših primerih odstop od pogodbe.
Nakup nepremičnine se na papirju konča s podpisom pogodbe, plačilom kupnine in prevzemom ključev. V resničnem življenju pa se pravo preverjanje stanovanja ali hiše pogosto začne šele po vselitvi. Takrat se pokaže, ali stene za omarami ostajajo suhe, ali streha zdrži prvi večji naliv, ali talno gretje deluje pravilno in ali so bila okna vgrajena tako, kot je bilo obljubljeno.
Skrite napake po nakupu nepremičnine so za kupce ena najneprijetnejših situacij. Ne gre samo za slabo voljo, temveč za konkretno finančno tveganje: sanacija vlage, zamakanja, instalacij ali konstrukcijskih napak lahko hitro pomeni več tisoč evrov stroškov.
Slovenska zakonodaja kupcu daje določene možnosti, vendar ne brez pogojev. Kupec mora vedeti, kateri zakon se uporablja, kdaj začne teči rok, komu mora poslati obvestilo in kaj lahko sploh zahteva. Pri tem ni vseeno, ali je kupil rabljeno nepremičnino od fizične osebe ali novogradnjo od investitorja.
Skrita napaka je napaka, ki je kupec ob običajnem pregledu pri prevzemu ni mogel opaziti. Obligacijski zakonik skrito napako veže na primer, ko se po prevzemu stvari pokaže napaka, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti. Pri negospodarskih pogodbah mora kupec prodajalca o takšni napaki obvestiti v osmih dneh od dneva, ko jo je opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma.
(Vir: OZ-UPB3)
Pri nepremičninah so tipični primeri skritih napak:
Pomembno je, da napaka ni samo estetska nepravilnost ali običajna obraba. Prodajalec praviloma odgovarja za stvarne napake, ki so obstajale v trenutku, ko je nevarnost prešla na kupca, in tudi za tiste, ki se pokažejo kasneje, če so posledica vzroka, ki je obstajal že prej. Neznatna stvarna napaka se ne upošteva. (Vir: OZ-NPB3)
Pri skritih napakah je najprej treba ugotoviti, kateri pravni režim velja za konkretni nakup.
Pri rabljeni nepremičnini, zlasti kadar gre za prodajo med fizičnimi osebami, se praviloma uporablja splošna ureditev prodajne pogodbe in odgovornosti za stvarne napake po Obligacijskem zakoniku (OZ). OZ določa splošna pravila za prodajo stvari, odgovornost prodajalca za stvarne napake, roke za obvestilo in jamčevalne zahtevke. (Vir: Obligacijski zakon (OZ))
Pri novogradnji, kadar kupec stanovanje ali enostanovanjsko stavbo kupi od investitorja ali vmesnega kupca, pride praviloma v poštev Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES). Namen ZVKSES je zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca. (Vir: ZVKSES)
To razlikovanje je ključno, ker so roki pri OZ in ZVKSES različni. Pri rabljenem stanovanju od zasebnega prodajalca kupec ne sme avtomatično računati na enake roke kot pri novogradnji po ZVKSES.
Pri rabljeni nepremičnini mora kupec ravnati hitro. Če se po prevzemu pokaže skrita napaka, ki je z običajnim pregledom ni bilo mogoče opaziti, mora kupec po OZ prodajalca o njej obvestiti v osmih dneh od dneva, ko jo je opazil. Pri gospodarskih pogodbah mora to storiti nemudoma.
OZ določa tudi objektivno omejitev: prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po šestih mesecih od izročitve stvari, razen če je bil v pogodbi določen daljši rok.
To pomeni, da ima kupec pri rabljeni nepremičnini praviloma dve pomembni časovni meji:
Pri nepremičninah je treba dodati še pomembno izjemo: če gre za napake, ki zadevajo solidnost gradbe, je lahko rok bistveno daljši. OZ pri gradbah določa posebno odgovornost za napake v solidnosti gradbe, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. (Vir: Sodna praksa)
Če so izpolnjeni pogoji za odgovornost prodajalca, ima kupec po splošnih pravilih o stvarnih napakah več možnih zahtevkov. Lahko zahteva, da prodajalec napako odpravi, lahko zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. Poleg tega lahko v vsakem primeru zahteva tudi povrnitev škode, če so za to izpolnjeni pogoji. (Vir: PressBooks)
1. Odprava napake
Kupec lahko prodajalca pozove, naj napako odpravi. To je pogosto prva in najbolj smiselna zahteva pri napakah, ki jih je mogoče sanirati.
2. Znižanje kupnine
Če je nepremičnina zaradi napake vredna manj, lahko kupec zahteva znižanje kupnine. To je pogosto pri vlagi, slabih instalacijah, zamakanju ali drugih napakah, ki zmanjšujejo uporabnost oziroma vrednost nepremičnine.
3. Povračilo stroškov sanacije
Če kupec napako odpravi sam, lahko v določenih primerih zahteva povrnitev stroškov, vendar mora paziti, da pred sanacijo ustrezno dokumentira stanje in prodajalca pravočasno obvesti.
4. Odstop od pogodbe
Odstop pride v poštev predvsem pri resnih napakah, zaradi katerih nepremičnina bistveno odstopa od dogovorjenega ali normalne uporabe. Pri nepremičninah je to praviloma zahtevnejši in pravno občutljiv korak.
Za sodno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov OZ določa enoletni rok od dneva, ko je kupec prodajalcu odposlal obvestilo o napaki. Sodna praksa poudarja, da je ta rok za jamčevalne zahtevke praviloma prekluziven.
Primer 1: Vlaga za omaro
Kupec kupi rabljeno stanovanje. Ob ogledu so stene sveže prepleskane, prostor je prezračen, vidnih madežev ni. Po vselitvi se za večjo garderobno omaro pojavi plesen. Če se izkaže, da je bil vzrok prisoten že pred prodajo in da ga kupec ob običajnem ogledu ni mogel opaziti, lahko prodajalca obvesti o skriti napaki in zahteva ustrezno rešitev.
Primer 2: Zamakanje strehe pri hiši
Kupec kupi starejšo hišo. Streha ob ogledu ne kaže očitnih poškodb. Po prvem močnem dežju začne zamakati v mansardi. Če izvedensko mnenje pokaže, da gre za staro napako strehe, ki je obstajala že ob prodaji, ima kupec podlago za uveljavljanje zahtevkov.
Primer 3: Nevarna električna napeljava
Po nakupu stanovanja električar ugotovi, da so bile električne instalacije nestrokovno predelane. Če tega ni bilo mogoče ugotoviti ob običajnem ogledu in napaka vpliva na varno uporabo stanovanja, lahko gre za skrito napako.
Ne nujno. Pogodbenika lahko po OZ omejita ali celo izključita prodajalčevo odgovornost za stvarne napake. Vendar je takšno pogodbeno določilo nično, če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, ali če je prodajalec določilo vsilil z izkoriščanjem svojega prevladujočega položaja. (Vir: Zakonodaja)
Pri klavzuli “videno-kupljeno” je zato treba biti previden. Če kupec pristane na takšno določilo, je njegovo varstvo lahko močno zoženo. Sodna praksa pri takšnih klavzulah poudarja, da mora kupec praviloma dokazati, da je šlo za skrito napako in da je prodajalec zanjo vedel, pa jo je zamolčal. (Vir: Pirc Musar & partnerji)
To je v praksi težko dokazovati. Zato naj kupec že pred podpisom pogodbe zahteva pisne izjave prodajalca o pomembnih lastnostih nepremičnine: ali je bila prisotna vlaga, ali je streha zamakala, ali so bile instalacije obnovljene, ali so bili izvedeni večji posegi in ali obstajajo znane napake.
Pri nakupu novogradnje od investitorja oziroma vmesnega kupca ima kupec posebno varstvo po ZVKSES. Zakon ureja prodajo stanovanj in enostanovanjskih stavb z namenom zaščite končnih kupcev pred tveganjem neizpolnitve obveznosti prodajalca.
Za skrite napake po ZVKSES veljajo drugačni roki kot pri splošnem režimu OZ. ZVKSES določa, da mora kupec prodajalca pisno obvestiti o skritih napakah najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je napako ugotovil. Če gre za napako v solidnosti gradbe, mora prodajalca obvestiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je napako ugotovil.
ZVKSES določa tudi daljše obdobje odgovornosti prodajalca:
Vrhovno sodišče je pri desetletnem roku po ZVKSES poudarilo, da gre za obdobje jamčevanja, ne za prekluzivni rok za vložitev tožbe.
(Viri: Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES); VSRS Sklep II Ips 86/2021)
Po ZVKSES mora prodajalec po prejemu obvestila o napaki ukrepati v zakonskih rokih. Prodajalec mora v 15 dneh od prejema obvestila pregledati nepremičnino in kupcu v nadaljnjih 15 dneh dostaviti obvestilo o vzrokih za napako ter načinu, na katerega namerava napako odpraviti.
Napako mora prodajalec odpraviti najpozneje v dveh mesecih po prejemu obvestila o napaki. Če napaka onemogoča ali bistveno ovira normalno uporabo nepremičnine, jo mora odpraviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času.
Če prodajalec napake ne odpravi, lahko kupec po sodni praksi in določbah ZVKSES vztraja pri zahtevku za odpravo napake, napako odpravi na stroške prodajalca ali zahteva znižanje kupnine.
Primer 1: Dvigovanje parketa
Kupec prevzame novo stanovanje. Ob prevzemu parket deluje brezhibno, po nekaj mesecih pa se začne dvigovati. Razlog je lahko previsoka vlaga v estrihu ali napačna izvedba talne sestave. Kupec mora napako fotografirati, zabeležiti datum odkritja in prodajalca pisno obvestiti.
Primer 2: Zamakanje pri oknih
Po močnejšem deževju se ob okenskih policah pojavijo mokri madeži. Če so okna nepravilno vgrajena ali ni ustrezno izvedena zaščita pred vdorom vode, lahko gre za skrito napako, ki jo mora prodajalec odpraviti.
Primer 3: Zamakanje garaže ali strehe v bloku
Pri novem večstanovanjskem objektu začne zamakati skupna garaža ali streha. Če gre za skupne dele stavbe, napaka ne zadeva samo enega kupca. V takšnih primerih je pomembna vloga upravnika in etažnih lastnikov, saj gre za uveljavljanje napak na skupnih delih.
Napaka v solidnosti gradbe je resnejša napaka. Ne gre za manjšo površinsko pomanjkljivost, temveč za napako, ki lahko vpliva na stabilnost, trajnost, varnost ali bistveno uporabnost objekta.
Primeri so lahko:
Pri takšnih napakah zakonodaja predvideva daljša obdobja odgovornosti. Po ZVKSES prodajalec odgovarja za skrite napake z značilnostjo napak v solidnosti gradbe, če se pokažejo v desetih letih od prevzema nepremičnine.
Ker meja med običajno skrito napako in napako v solidnosti gradbe ni vedno očitna, je pri resnejših primerih smiselno pridobiti mnenje gradbenega izvedenca.
Najvarnejša pot je pisno obvestilo. Pri novogradnjah ZVKSES izrecno določa, da mora kupec prodajalca o skritih napakah pisno obvestiti in v obvestilu opisati, v čem je napaka, ter prodajalca pozvati, naj jo odpravi.
Tudi pri rabljenih nepremičninah je pisno obvestilo najbolj varno, čeprav OZ za vse primere ne predpisuje enake formalnosti kot ZVKSES. V sporu je namreč treba dokazati, kdaj je kupec napako odkril, kdaj je prodajalca obvestil in kaj je zahteval.
Obvestilo naj vsebuje:
Pri zahtevnejših napakah je priporočljivo dodati strokovno mnenje ali vsaj zapisnik izvajalca, ki je napako pregledal.
Kupec naj napake ne sanira na hitro in brez dokazov. Če takoj odstrani poškodovane dele, prepleska steno ali zamenja instalacije, lahko kasneje težje dokazuje, kakšna je bila napaka, kdaj se je pokazala in kaj je bil njen vzrok.
Pred sanacijo naj kupec praviloma:
Izjema so nujni primeri, na primer aktivno zamakanje, kjer bi čakanje povzročilo dodatno škodo. Tudi takrat pa naj kupec dokumentira stanje pred posegom in shrani vse račune.
Zadeva: Obvestilo o skriti napaki in poziv k odpravi
Spoštovani,
dne [datum] sem na nepremičnini [naslov nepremičnine] ugotovil/a napako, ki ob prevzemu nepremičnine ni bila vidna in je z običajnim pregledom ni bilo mogoče opaziti.
Napaka se kaže kot: [opis napake – na primer zamakanje, vlaga, odstopanje parketa, nepravilno delovanje ogrevanja].
Napako sem prvič opazil/a dne [datum]. Prilagam fotografije in opis posledic za uporabo nepremičnine.
Pozivam vas, da se do napake pisno opredelite in predlagate način njene odprave. Prosimo tudi za termin ogleda oziroma pregled stanja.
Lep pozdrav,
[ime in priimek kupca]
Odvetnik ali izvedenec ni potreben pri vsaki manjši napaki, je pa zelo priporočljiv, kadar gre za:
Pri nepremičninah je dokazovanje pogosto odločilno. Kupec lahko ima vsebinsko prav, a če zamudi rok ali ne more dokazati vzroka napake, se njegov položaj bistveno poslabša.
Prva napaka je čakanje. Kupec opazi vlago, vendar nekaj mesecev samo prezračuje, prestavlja pohištvo in upa, da bo težava izginila. Pri rokih za skrite napake je takšno čakanje lahko zelo drago.
Druga napaka je ustno obveščanje. Telefonski pogovor je lahko koristen za prvi stik, ni pa dovolj varen dokaz. Če pride do spora, bo pomembno, ali kupec lahko dokaže, kdaj in kako je prodajalca obvestil.
Tretja napaka je prehitra sanacija. Če kupec napako odpravi brez fotografij, zapisnika ali mnenja strokovnjaka, lahko kasneje težko dokazuje prvotno stanje.
Četrta napaka je napačen naslovnik. Pri novogradnji naj kupec praviloma ne rešuje reklamacije samo s podizvajalcem. Pogodbeni naslovnik je prodajalec, torej investitor oziroma vmesni kupec, s katerim je kupec sklenil pogodbo.
Skrite napake po nakupu nepremičnine niso samo tehnična težava, temveč tudi pravno vprašanje. Kupec mora najprej ugotoviti, ali gre za rabljeno nepremičnino, kjer se praviloma uporabljajo splošna pravila OZ, ali za novogradnjo oziroma prodajo od investitorja, kjer pride v poštev ZVKSES.
Pri rabljenih nepremičninah so roki praviloma krajši: kupec mora prodajalca o skriti napaki obvestiti v osmih dneh od odkritja, prodajalec pa po splošnem pravilu OZ ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po šestih mesecih od izročitve, razen če je dogovorjen daljši rok ali gre za posebne primere, kot so napake v solidnosti gradbe.
Pri novogradnjah po ZVKSES ima kupec več časa za obvestilo: dva meseca od odkritja skrite napake oziroma šest mesecev pri napakah v solidnosti gradbe. Prodajalec pri običajnih skritih napakah odgovarja dve leti od prevzema, pri napakah v solidnosti gradbe pa deset let od prevzema.
Najbolj praktičen nasvet je preprost: napako takoj dokumentirajte, prodajalca obvestite pisno, ne zamudite rokov in pri večjih napakah vključite strokovnjaka. Pri nepremičninah se spori pogosto ne odločijo po tem, kdo je bil bolj jezen, ampak po tem, kdo je pravočasno in dokazljivo ukrepal.
Članek temelji na preverjenih pravilih iz Obligacijskega zakonika (OZ), Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) ter javno dostopni sodni praksi slovenskih sodišč. Pri konkretnih sporih je treba preveriti kupoprodajno pogodbo, datum prevzema, datum odkritja napake, komunikacijo med strankami in morebitna izvedenska mnenja.
Odkrijte dodatne zanimive vsebine.
Nakup nepremičnine od fizične osebe zahteva več previdnosti. Pregled rdečih zastavic pri ogledu lahko prepreči drage napake po podpisu pogodbe.
Zadnji pregled pred podpisom pogodbe je ključen. Preverite pravne podatke, dokumentacijo, financiranje in stanje nepremičnine ter se izognite dragim napakam.
Praktičen pregled najpogostejših vprašanj pri prodaji in nakupu nepremičnine: pogodba, davki, FURS, notar, zemljiška knjiga, priloge in tipične pasti.
Odgovori na najpogostejša vprašanja o tej temi.
Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.
To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na pravnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.
