Prodaja in nakup nepremičnine: odgovori na pogosta vprašanja

Prodaja ali nakup nepremičnine je v Sloveniji praviloma največja finančna transakcija posameznika – in hkrati ena najbolj “papirnatih”. Težava ni samo v številu korakov, ampak v tem, da se napake pogosto pokažejo šele, ko je denar že nakazan ali ko zemljiškoknjižno sodišče zavrne vpis.

Ta članek je namenjen kupcem in prodajalcem, ki želijo razumeti osnovno logiko postopka (pogodba → davki/FURS → notar → zemljiška knjiga) in se izogniti tipičnim pastem: manjkajočemu zemljiškoknjižnemu dovolilu, neurejenim davkom, spregledanim predkupnim pravicam ali nejasnim pogojem plačila.

Zakaj je pri nepremičninskih poslih pomemben pravilen postopek?

Z nepremičnino se ne “prenese lastništvo” samo s tem, da se stranki dogovorita ali podpišeta pogodbo. V praksi je ključno, da se lastninska pravica vpiše v zemljiško knjigo, ker vpisi učinkujejo od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis (načelo vrstnega reda).

Zato je pri dobri transakciji pomembno dvoje:

1. pravilen dokument (pogodba + zemljiškoknjižno dovolilo) in
2. pravilen proces (FURS → notar → zemljiška knjiga).

V kakšni obliki mora biti kupoprodajna pogodba?

Pri prodaji/nakupu nepremičnine naj bo pogodba pisna. Pisna oblika je v praksi standard, ker omogoča:

• jasno dokazovanje dogovorov,
• davčni postopek na FURS,
• overitev podpisa,
• in vpis v zemljiško knjigo.

Čeprav se stranki lahko “ustno” marsikaj dogovorita, je to pri nepremičnini recept za dokazne spore in zavrnitve v nadaljnjih postopkih.

Kdaj je pogodba sklenjena in kdaj kupec postane lastnik?

Kdaj je pogodba sklenjena?

V praksi: ko jo podpišejo vse pogodbene stranke (ali ko se stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah, podpis pa to jasno izkazuje).

Kdaj kupec postane lastnik?

Ko je lastninska pravica vknjižena v zemljiško knjigo. Šele takrat je kupec “uradno” varovan tudi navzven, do tretjih oseb.

Katere so bistvene sestavine pogodbe in kaj je smiselno dodati?

Bistveno (minimum):

• predmet prodaje: nepremičnina mora biti natančno opisana (ID znak, parcela, stavba/posamezni del, delež ipd.),
• kupnina (cena) in valuta,
• stranki (podatki, identifikacija).

Močno priporočljivo (ker tu nastane največ sporov):

• roki in način plačila (nakazilo, kredit, obroki),
• datum in pogoji primopredaje,
• izjava o stanju bremen (hipoteka, služnosti, zaznambe),
• kdo plača katere stroške (davek, notar, vpis, posrednik),
• pogodbeni mehanizmi zavarovanja (ara, zadržanje dela kupnine, notarska hramba),
• sankcije ob zamudi (pogodbena kazen, odstop).

Če želite bolj pristop po spisku, imate na našem portalu media.n24.si tudi ločen članek o sestavinah kupoprodajne pogodbe.

Kaj je zemljiškoknjižno dovolilo in kdaj ga potrebujete?

Zemljiškoknjižno dovolilo (imenovano tudi vknjižbeno dovolilo ali intabulacijska klavzula) je izrecna izjava prodajalca, da dovoljuje vpis lastninske pravice kupca v zemljiško knjigo.

Ključno:

• brez pravilnega zemljiškoknjižnega dovolila vpis ni mogoč,
• podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti praviloma overjen (razen če je pogodba sklenjena v notarskem zapisu).

Overitev podpisov: ali mora k notarju kupec, prodajalec ali oba?

Najpogostejša zmeda je, da “morata biti overjena oba podpisa”. V praksi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo odločilno je, da je overjen podpis tistega, ki dovoljuje vpis – pri prodaji je to praviloma prodajalec (ker on daje zemljiškoknjižno dovolilo).

Notar pri overitvi podpisa potrdi istovetnost in dejstvo podpisa; pogodba mora biti pred tem praviloma že podpisana s strani vseh strank.

Kdaj lahko notar overi podpis in zakaj je pomembno potrdilo FURS?

V Sloveniji je davčni korak tesno vezan na notarski korak.

FURS izrecno poudari:

• po plačilu davka davčni organ izda potrdilo, da je bil odmerjeni davek plačan,
• brez potrdila o plačanem davku na promet nepremičnin ni mogoče overiti podpisov pri notarju in opraviti vpisa v zemljiško knjigo.

To je tudi razlog, zakaj se v praksi pogosto reče: “Najprej FURS, potem notar.”

Kakšni davki se pojavijo pri prodaji in nakupu nepremičnine?

Pri tipični prodaji fizične osebe so najpogostejši trije “davčni scenariji”:

1. Davek na promet nepremičnin (DPN) – 2 % (praviloma vedno pri prodaji, če transakcija ni pod DDV).
2. Dohodnina od dobička iz kapitala (kapitalski dobiček) – v določenih primerih, odvisno od časa lastništva in oprostitev.
3. DDV – tipično pri določenih novogradnjah ali prodajah s strani zavezancev za DDV (takrat se DPN praviloma ne plača).

Kdo plača davek na promet nepremičnin in kako se ga odmeri?

Koliko znaša?

DPN znaša 2 % od vrednosti nepremičnine.

Kdo je plačnik?

Praviloma prodajalec, vendar se lahko kupec in prodajalec izrecno dogovorita, da davek plača kupec (v celoti).

Kako se določi osnova?

Osnova je prodajna vrednost, če ustreza primerljivi tržni vrednosti.

Kaj je dohodnina od dobička iz kapitala, kdaj velja in kdaj ne?

To je davek, ki ga plača prodajalec, če prodaja nepremičnino z dobičkom in pred iztekom določenega obdobja lastništva.

FURS navaja:

• dohodnina od dobička iz kapitala se ugotavlja, če je bila nepremičnina odsvojena pred potekom 15 let imetništva,
• stopnja je 25 %, nato se na vsakih dopolnjenih 5 let znižuje: po 5 letih 20 %, po 10 letih 15 %, po 15 letih se davka ne plača.
• davčna osnova se lahko zniža za normirane stroške, za plačan DPN (ali davek na dediščine in darila) ter za dokazljiva vlaganja v obnovo (z računi).

Pomembna oprostitev (glavno prebivališče):

Če posameznik prodaja stanovanje ali stanovanjsko hišo (do največ 2 stanovanji), kjer je imel stalno prebivališče, je bil lastnik in je tam dejansko bival vsaj zadnja 3 leta pred prodajo, je zavezan samo za DPN (2 %), ne pa tudi za dohodnino od dobička iz kapitala.

Već lahko preberete na FURS

Kdaj namesto davka na promet nepremičnin pride v poštev DDV?

Poenostavljeno: pri določenih prodajah (zlasti pri novogradnjah ali ko prodaja opravi subjekt, kjer se transakcija obdavči z DDV) se lahko uporabi DDV, in ne DPN. To je tipična razlika med nakupom “od investitorja” in nakupom “od fizične osebe”.

Na portalu N24 je to povzeto zelo praktično: pri novogradnji se obračuna DDV. Več lahko preberete TUKAJ.

Ker je to področje polno izjem (in v praksi močno odvisno od statusa prodajalca in narave nepremičnine), je smiselno, da se pri dvomu preveri pri FURS ali pri davčnem svetovalcu, še preden se podpiše pogodba.

Katere listine in priloge oddate na FURS in v kakšnih rokih?

Rok (osnovno pravilo):

Prodajalec mora vložiti napoved za odmero DPN v 15 dneh po sklenitvi pogodbe pri finančnem uradu, na območju katerega leži nepremičnina.

Kaj priložiti (FURS – jasno našteto):

• originalno kupoprodajno pogodbo,
• dokazilo o lastništvu, če to ni razvidno iz zemljiške knjige,
• če gre za prazno stavbno zemljišče: lokacijsko informacijo (občina),
• če gre za kmetijsko zemljišče: pravnomočno odločbo upravne enote o odobritvi pravnega posla (ali da odobritev ni potrebna).

Če nastane tudi obveznost za kapitalski dobiček (KDNEP):

• prodajalec vloži napoved tudi za dohodnino od dobička iz kapitala v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.

Primer izpolnjenega obrazca najdete TUKAJ.

Oddaja preko eDavkov – pomembna “praksa”:

Napoved lahko oddate elektronsko kot lastni dokument, vendar eDavki opozarja, da je treba listino (pogodbo), ki je priloga k napovedi, praviloma še vedno dostaviti osebno ali po pošti na pristojni finančni urad (odvisno od načina oddaje).

Kaj je predkupna pravica in kako se izognete ničnosti posla?

Predkupna pravica pomeni, da ima nekdo (predkupni upravičenec) prednost pri nakupu pod enakimi pogoji, kot bi jih imel kupec. Lahko je:

• zakonita (določa jo zakon; npr. pri določenih vrstah zemljišč ali v določenih režimih),
• pogodbena (ustanovljena s pogodbo, vpisana ali dogovorjena med strankami).

Praktično pravilo za kupca: če obstaja predkupna pravica, želite imeti dokazila, da je postopek pravilno izveden (izjava o neuveljavljanju, potek roka, odločba upravne enote ipd.). Pri kmetijskih zemljiščih FURS že na ravni davčnega postopka zahteva ustrezno odločbo upravne enote.

Kaj mora kupec preveriti pred podpisom: zemljiška knjiga, bremena, dokumenti?

Tri najpogostejše skupine preverjanj:

1) Zemljiška knjiga (lastništvo, bremena, zaznambe)

Preverite, ali je prodajalec res vpisan kot lastnik in ali so na nepremičnini bremena (hipoteka, služnosti, zaznambe spora, izvršbe). V pomoč je tudi naš članek o ključnih preverjanjih v zemljiški knjigi.

2) Dokumentacija o objektu (legalnost in uporabnost)

Uporabno dovoljenje: po gradbeni logiki velja, da se objekt, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, lahko začne uporabljati po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Pri starejših objektih ali pri neskladjih med dejanskim in dovoljenim stanjem je to pogosto “točka tveganja” (banka lahko zavrne kredit, kupec prevzame legalizacijska tveganja ipd.).

3) Energetska izkaznica (kadar je obvezna)

Energetska izkaznica je za prodajo v mnogih primerih obvezna: lastniki jo morajo pridobiti, če bodo stavbo ali stanovanje prodajali, z jasno navedenimi izjemami (npr. prodaja v izvršbi, stečaju, določeni objekti, zelo majhne samostojne stavbe ipd.). Uradni energetski portal navaja tudi globe, če se izkaznice ne predloži kupcu najpozneje pred sklenitvijo pogodbe ali če se pri oglaševanju ne navede energijskih kazalnikov.

Kako varno izvesti plačilo kupnine

Največ “slabih zgodb” nastane, ko je denar plačan, prenos lastništva pa obstane (davki, hipoteka, manjkajoče dovolilo, predkupna pravica).

V praksi se pogosto uporabljajo:

• ara (kot resnost namere, z jasnim dogovorom o vračilu/izgubi),
• zadržanje dela kupnine do izpolnitve pogojev (npr. izbris hipoteke),
• notarska hramba (escrow) ali bančni mehanizmi, kjer se kupnina sprosti, ko so izpolnjeni pogoji (overitev, potrdilo FURS, vložitev predloga v ZK ipd.).

Pri novogradnjah in “nakupu pred uporabnim dovoljenjem” je zavarovanje are še posebej pomembno. Preberi več TUKAJ.

Kako naj poteka primopredaja in prenos režijskih stroškov?

Dobro je, da pogodba predvidi:

• datum izročitve posesti,
• primopredajni zapisnik (ključi, števci, stanje opreme, morebitne napake),
• razmejitev stroškov (upravljanje, rezervni sklad, komunala, elektrika, internet) do dneva primopredaje,
• obveznost prodajalca, da izroči vsa dokazila in dokumentacijo (npr. navodila, garancije, zapisnike, če gre za novejše prenove).

To je manj “pravni” in bolj “življenjski” del – a ravno tu nastanejo spori, če ni zapisano.

Koliko časa običajno traja postopek in kje se najpogosteje zatakne?

Najbolj predvidljiv del je davčni:

• FURS opiše, da po prejemu napovedi odmeri davek in po plačilu izda potrdilo o plačilu – brez katerega ne gre naprej k notarju in v zemljiško knjigo.
• vaša hitrost je pogosto odvisna od popolnosti vloge (priloge, posebnosti pri zemljiščih ipd.).

Zemljiškoknjižni del je bolj variabilen (odvisen od sodišča, pravilnosti predloga in morebitnih bremen), je pa ključno razumeti, da vpisi učinkujejo od prejema predloga, zato je pomembno, da se predlog vloži čim prej, ko so izpolnjeni pogoji.

Vir Zemljiška knjiga

Zaključek

Varna prodaja ali nakup nepremičnine se ne začne pri notarju, ampak pri pravilno pripravljeni pogodbi in preverjanju dejanskega ter pravnega stanja nepremičnine. Nato sledijo roki in koraki: napoved na FURS (in po potrebi KDNEP), plačilo davka, pridobitev potrdila, overitev podpisa, vpis v zemljiško knjigo in šele na koncu mirna primopredaja. Ko je vsaka faza jasno opisana in dokumentirana, se tveganje dramatično zmanjša – za obe strani.