Vsako poletje se na slovenskih nepremičninskih portalih pojavi veliko oglasov za študentske sobe in stanovanja. Med njimi se pogosto uporablja izraz »kratkoročni najem«, čeprav lastnik v resnici ponuja sobo za celotno študijsko leto.
Takšno poimenovanje lahko ustvari napačen vtis, da gre za turistično nastanitev ali da ima študent zaradi krajšega trajanja pogodbe manj pravic. Vendar sama dolžina najema še ne določa njegove pravne narave.
Pri presoji je treba upoštevati predvsem:
- namen najema,
- vsebino pogodbe,
- način dejanske uporabe prostora,
- trajanje in značilnosti bivanja.
Če študent sobo uporablja kot svoj začasni dom, v njej redno živi in jo najame za študijsko leto, gre praviloma za stanovanjski najem za določen čas. Kratkotrajni najem po Zakonu o gostinstvu pa se nanaša predvsem na nastanitveno oziroma turistično oddajanje gostom.
Kaj pomeni »kratkoročni najem«?
V vsakdanjem jeziku lahko izraz »kratkoročni najem« pomeni vsak najem, ki ne traja več let. V pravnem smislu pa je treba natančno ločiti med dvema različnima razmerjema.
Prvo je oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem po Zakonu o gostinstvu. Gre za nastanitveno dejavnost, pri kateri ponudnik gostom praviloma omogoča kratko bivanje, denimo za nekaj dni ali tednov. Takšno oddajanje se običajno povezuje s turističnimi nastanitvami in platformami, kot sta Airbnb in Booking.
Drugo je stanovanjski najem za določen čas. Pri njem najemnik stanovanje ali sobo uporablja za bivanje, pogodba pa določa datum začetka in konca najema.
Zato pogodba za deset mesecev sama po sebi še ni kratkotrajni turistični najem. Odločilni so namen pogodbe, njena vsebina in dejanska uporaba prostora.
Ali je najem za študijsko leto turistični najem?
Praviloma ne.
Če študent najame sobo od septembra ali oktobra do junija, v njej dejansko prebiva ter jo uporablja kot svoj začasni dom med študijem, gre običajno za stanovanjski najem za določen čas.
Najem je časovno omejen, vendar zaradi tega še ne postane turistična nastanitev. Prav razlikovanje med tema oblikama najema pogosto povzroča zmedo.
Stanovanjski zakon določa tudi, da se najemna in podnajemna pogodba sklepata v pisni obliki. Pisna pogodba zato ni le priporočilo, ampak zakonsko predvidena oblika ureditve najemnega razmerja.
V njej morajo biti jasno zapisani predvsem trajanje najema, višina najemnine, stroški, način uporabe stanovanja ter pravice in obveznosti obeh strani.
Ali vas lahko lastnik izseli sredi študijskega leta?
Najemna pogodba za določen čas praviloma velja do dogovorjenega datuma, vendar lahko pod določenimi pogoji preneha tudi prej.
Predčasna odpoved lahko temelji na:
- odpovednem razlogu, ki ga določa zakon,
- veljavnem odpovednem razlogu, zapisanem v pogodbi,
- sporazumu med najemnikom in najemodajalcem,
- drugih okoliščinah, ki jih dopušča zakon.
Pri tržnem najemu lahko pogodba vsebuje tudi dodatne odpovedne razloge, zato mora študent pred podpisom posebej natančno prebrati določbe o odpovedi in odpovednem roku.
Lastnik najema ne more končati povsem samovoljno. Predčasna odpoved mora temeljiti na zakonskem razlogu ali veljavnem odpovednem razlogu, ki je pri tržnem najemu določen v pogodbi.
Če najemnik odpovedi ne sprejme ali se ne izseli, najemodajalec praviloma ne sme:
- zamenjati ključavnice,
- odstraniti najemnikovih stvari,
- izključiti elektrike ali vode,
- najemniku fizično preprečiti dostopa do prostora.
V takšnem primeru mora izselitev praviloma uveljavljati po pravni poti. Konkretni postopek in pravice obeh strani so lahko odvisni od vsebine pogodbe, odpovednega razloga ter drugih okoliščin primera.
Zakaj veliko pogodb traja le do junija?
Nekateri najemodajalci študentom oddajajo sobe ali stanovanja samo med študijskim letom. Poleti lahko prostor uporabljajo sami, ga prenavljajo ali ga oddajajo gostom kot turistično nastanitev.
Takšen poslovni model sam po sebi še ne pomeni, da je pogodba s študentom nezakonita. Pomembno pa je, da najemnik že pred podpisom natančno ve:
- do katerega datuma lahko uporablja prostor,
- ali je podaljšanje mogoče,
- kdaj mora stanovanje izprazniti,
- kako se ob koncu najema obračunajo stroški in varščina.
Če lastnik poleti stanovanje oddaja gostom v kratkotrajni najem, mora pri tem upoštevati pravila Zakona o gostinstvu. To pa je ločeno pravno razmerje od predhodnega stanovanjskega najema študentu.
Kaj mora vsak študent preveriti pred podpisom pogodbe?
Stanovanjski zakon določa pisno obliko najemne in podnajemne pogodbe. Pisna pogodba je pomembna tudi zato, ker omogoča dokazovanje dogovorjenega trajanja najema, najemnine, stroškov, varščine, odpovednih pogojev in drugih pravic obeh strani.
Pred podpisom preverite naslednje:
- Ali je pogodba sklenjena pisno?
- Ali sta zapisana natančen datum začetka in datum konca najema?
- Ali sta določena višina najemnine in rok plačila?
- Ali pogodba vsebuje natančen seznam stroškov in način njihovega obračunavanja?
- Ali so zapisani višina, namen in pogoji vračila varščine, če je dogovorjena?
- Kako bo urejena prijava začasnega prebivališča?
- Kateri zakonski in pogodbeni razlogi omogočajo odpoved?
- Kakšni so odpovedni roki?
- Kakšna pravila veljajo za vstop najemodajalca v stanovanje?
- Ali boste ob prevzemu podpisali primopredajni zapisnik?
- Ali boste fotografirali prostor, opremo in stanje števcev ob prevzemu?
Posebej preverite tudi, ali najemate celotno stanovanje, posamezno sobo ali samo posteljo v skupni sobi. Pogodba naj jasno določi, katere skupne prostore lahko uporabljate in s kom si jih delite.
Kaj mora pogodba določati glede varščine?
Varščina ni samodejna obveznost pri vsakem najemu. Študent jo plača, če se najemnik in najemodajalec zanjo dogovorita.
Če je varščina dogovorjena, naj pogodba jasno opredeli:
- njeno višino,
- namen varščine,
- dovoljene odbitke,
- način ugotavljanja škode,
- način ugotavljanja neplačanih stroškov,
- rok za končni obračun,
- rok in način vračila preostanka varščine.
Najemnik naj varščino nakaže na bančni račun ali za gotovinsko plačilo zahteva podpisano potrdilo.
Splošna določba, po kateri lahko najemodajalec varščino zadrži brez pojasnila, za najemnika pomeni veliko tveganje. Ob izselitvi je zato priporočljivo ponovno sestaviti primopredajni zapisnik, fotografirati stanje prostora in zapisati stanje števcev.
Kaj pa prijava začasnega prebivališča?
Prijava začasnega prebivališča ni nujno odvisna od dodatnega posebnega dovoljenja lastnika.
Zakon o prijavi prebivališča med dokazili o pravici do prebivanja na naslovu izrecno navaja tudi najemno ali podnajemno pogodbo. Če študent na naslovu dejansko začasno prebiva, ima ustrezno dokazilo in izpolnjuje druge zakonske pogoje, je prijava praviloma mogoča.
Začasno prebivališče je treba po informacijah eUprave praviloma prijaviti v osmih dneh od začasne naselitve. Prijavi se lahko za čas do dveh let oziroma za krajši čas, kadar je ta vezan na veljavnost ustreznega dovoljenja za prebivanje.
Kljub temu je smiselno, da se študent in najemodajalec že pred podpisom dogovorita:
- kako bo potekala prijava,
- katera dokazila bo študent uporabil,
- ali bo najemodajalec moral sodelovati pri postopku,
- ali pogodba vsebuje vse podatke, potrebne za prijavo.
Najemodajalčeva kategorična zavrnitev kakršnekoli prijave prebivališča je lahko opozorilni znak, zlasti če hkrati noče skleniti pisne pogodbe.
Ali lahko najemodajalec vstopa v stanovanje?
Najemodajalec ne sme izhajati iz prepričanja, da lahko zato, ker je lastnik, v najeto stanovanje vstopa kadar koli in brez predhodnega dogovora.
Običajen pregled stanovanja mora praviloma predhodno uskladiti z najemnikom. Stanovanjski zakon najemniku nalaga, da zaradi preveritve pravilne uporabe stanovanja omogoči vstop lastniku ali njegovemu pooblaščencu, vendar največ dvakrat letno.
Pogodba naj zato določi:
- kako se najemodajalec najavi,
- koliko časa prej mora napovedati obisk,
- v katerih primerih lahko preveri stanje prostora,
- kako potekajo ogledi ob prodaji ali ponovnem oddajanju.
Drugače je v nujnih primerih, ko je treba preprečiti neposredno nevarnost za ljudi ali večjo premoženjsko škodo. Med takšne primere lahko sodijo požar, izliv vode, uhajanje plina ali druga neposredna nevarnost. Takrat predhodno soglasje oziroma običajno usklajevanje termina morda ni mogoče.
Rdeče zastavice, ki jih ne prezrite
Posebej previdni bodite, kadar:
- najemodajalec noče skleniti pisne pogodbe;
- zahteva varščino še pred ogledom prostora;
- zahteva izključno gotovinsko plačilo, vendar noče izdati podpisanega potrdila;
- pogodba ne vsebuje datuma začetka in konca najema;
- stroški niso navedeni ali jih lastnik določa brez obračuna;
- pogodba ne pojasnjuje pogojev vračila varščine;
- lastnik trdi, da lahko v prostor vstopi kadar koli;
- lastnik napoveduje, da lahko najemnika izseli brez postopka;
- zahteva podpis praznih prilog ali dokumentov z manjkajočimi podatki;
- noče sestaviti primopredajnega zapisnika.
Gotovinsko plačilo samo po sebi ni nezakonito. Najemnik pa naj za vsako plačilo v gotovini prejme pisno potrdilo, na katerem so navedeni:
- datum plačila,
- prejeti znesek,
- namen plačila,
- obdobje, na katero se plačilo nanaša,
- ime in podpis prejemnika.
Potrdilo najemniku pomaga dokazati, da je plačal najemnino, varščino ali stroške.
Resnica ali mit?
Pogodba za deset mesecev je avtomatično turistični najem.
Mit - Odločilni so namen, vsebina pogodbe in dejanska uporaba prostora.
Lastnik lahko študenta kadar koli izseli brez razloga.
Mit - Predčasna odpoved mora temeljiti na zakonskem ali veljavno dogovorjenem pogodbenem razlogu, samovoljna izselitev pa ni dovoljena.
Najemna pogodba mora biti sklenjena pisno, pisna ureditev pa varuje obe strani.
Resnica - Pisna pogodba omogoča dokazovanje ključnih dogovorov.
Varščino mora plačati vsak študent.
Mit - Plača jo, če je dogovorjena.
Če je varščina dogovorjena, naj bodo njena višina, namen in pogoji vračila jasno zapisani v pogodbi.
Resnica - Jasna pravila zmanjšajo možnost poznejšega spora.
Veljavna najemna pogodba je lahko dokazilo za prijavo prebivališča.
Resnica - Prijava je mogoča, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
Zaključek
Izraz »kratkoročni najem« lahko študenta hitro zavede. Najem sobe za deset mesecev praviloma ni turistično oddajanje, ampak stanovanjski najem za določen čas, če študent prostor dejansko uporablja za bivanje.
To ne pomeni, da pogodba v nobenem primeru ne more prenehati pred dogovorjenim datumom. Predčasna odpoved je lahko mogoča zaradi zakonskega ali veljavno dogovorjenega pogodbenega razloga. Prav zato mora najemnik pred podpisom posebno pozornost nameniti odpovednim določbam in odpovednim rokom.
Največ zaščite prinese jasna pisna pogodba, ki določa trajanje najema, najemnino, stroške, varščino, prijavo prebivališča, pravila glede vstopa in postopek ob prenehanju najema.
Preden študent izroči denar ali prevzame ključe, naj preveri pogodbo, pripravi primopredajni zapisnik in fotografira stanje prostora. Nekaj minut previdnosti lahko prepreči večmesečni spor.
Koristne povezave in uradni viri
Pravno-informacijski sistem RS – Stanovanjski zakon (SZ-1, ZAKO2008): določbe o najemnih razmerjih, pisni pogodbi, odpovedi, uporabi stanovanja in obveznostih najemnika.
Pravno-informacijski sistem RS – Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1): pravila o prijavi prebivališča in dokazilih o pravici do prebivanja.
eUprava – Prijava in odjava začasnega prebivališča: praktična navodila, roki in možnosti oddaje vloge.
GOV.SI – Prebivališče: uradne informacije o dokazilih in postopku prijave prebivališča.
Pravno-informacijski sistem RS – Zakon o gostinstvu (ZGos-1): pravila za oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem gostom.