
Zakaj cene nepremičnin ne bojo več naprej rastle kot so do zdaj - realna kupna moč upada!
Zakaj cene nepremičnin v Sloveniji ne morejo več rasti kot doslej? Strokovna analiza razkriva vpliv padca kupne moči, kapitala in kreditnih omejitev.
Nalaganje...

Klasično bančništvo bo preživelo le, če se bo temeljito digitalno preoblikovalo in prilagodilo novim pričakovanjem komitentov.
Leto 2025 je za bančni sektor leto resnice. Tradicionalne banke so še vedno dobičkonosne, vendar njihova prevlada ni več samoumevna. Analize evropskega bančnega sektorja, študije PwC Strategy& in opozorila finančnih medijev, kot je n-tv, kažejo enoten trend: klasične banke so pod vse večjim pritiskom digitalne konkurence, ki ni več omejena zgolj na digitalne banke, temveč vključuje tudi neobrokerje, fintech platforme in tehnološka podjetja.
Vprašanje zato ni več, ali se bo bančni sektor spremenil, temveč:
ali bo klasično bančništvo, kot ga poznamo danes, preživelo leto 2026 in naprej.
VirI: PwC Strategy&, N-TV
Evropske banke so v letu 2025 še vedno poročale o pozitivnih rezultatih, predvsem zaradi obrestnih prihodkov. A kot opozarjajo analitiki in finančni mediji, gre za zadnji val ugodnega obrestnega cikla. Ko se bo ta izpel, bodo banke ostale izpostavljene svoji strukturi stroškov in počasnemu prilagajanju.
To pomeni, da je leto 2025 prehodno leto, v katerem se še ohranja stabilnost, a se hkrati kopičijo strukturni problemi.
Kot izpostavlja tudi n-tv, danes tradicionalnim bankam ne konkurirajo več zgolj neobanke, temveč celoten ekosistem novih finančnih igralcev.
Neobanke ponujajo klasične bančne storitve v popolnoma digitalni obliki:
Njihova prednost:
Slabost:
Kljub temu hitro rastejo in prevzemajo mlajše uporabnike.
Eden ključnih poudarkov n-tv članka je vzpon neobrokerjev – digitalnih platform za investiranje, ki bankam odvzemajo pomemben del prihodkov iz provizij.
Neobrokerji omogočajo:
To neposredno ogroža:
Za mlajše vlagatelje banka pogosto sploh ni več prva izbira – prva izbira je aplikacija.
Poleg bank in neobrokerjev vstopajo na finančni trg tudi:
Ti igralci ne želijo postati banke – želijo pa nadzorovati stik s stranko. In prav ta stik je za banke strateško najbolj dragocen.
Tradicionalne banke so desetletja obvladovale celoten finančni odnos s stranko. Danes pa se ta odnos drobi:
Banka postaja eno izmed orodij, ne več osrednje finančno središče. To dolgoročno pomeni izgubo pogajalske moči in prihodkov.
Leto 2026 bo po mnenju analitikov odločilno:
Namesto boja proti konkurenci bodo morale sodelovati, se povezovati in graditi ekosisteme.
Ne zgolj aplikacija, temveč:
Če banka ne ponuja dodane vrednosti, jo bo stranka nadomestila z drugo platformo.
Čeprav slovenske banke poslujejo stabilno in so kapitalsko v dobri kondiciji, to ne pomeni, da so imune na trende, ki pretresajo evropski bančni sektor. Ravno nasprotno – majhnost trga, omejena rast in počasnejše prilagajanje pomenijo, da so določeni izzivi v Sloveniji še izrazitejši kot drugje.
Eden ključnih strukturnih problemov slovenskih bank je izrazita odvisnost od obrestnih marž. Večina dobička še vedno izhaja iz klasičnih kreditnih produktov, medtem ko:
To pomeni, da so slovenske banke zelo občutljive na spremembe obrestnih mer. Ko se bo obrestno okolje v prihodnjih letih ponovno umirilo, se bo pritisk na dobičkonosnost izrazito povečal.
Slovenija je majhen trg z omejenim številom prebivalcev in podjetij. To prinaša dva ključna problema:
V praksi to pomeni, da banke težko rastejo brez:
Digitalne banke, ki delujejo čezmejno, imajo tu jasno prednost – slovenski trg zanje ni omejitev, temveč le ena od vstopnih točk.
Čeprav slovenske banke vlagajo v digitalne rešitve, je eden glavnih problemov ta, da je digitalizacija pogosto:
To vodi do situacije, kjer ima banka sodobno mobilno aplikacijo, a so zaledni procesi še vedno počasni, ročni in dragi. V primerjavi z digitalnimi bankami to pomeni:
Slovenske banke še vedno nosijo breme:
Čeprav so poslovalnice še vedno pomembne za del populacije, njihova ekonomska učinkovitost pada. Digitalni uporabniki jih uporabljajo vedno manj, stroški pa ostajajo.
To ustvarja pritisk:
zmanjševanje stroškov brez izgube zaupanja tradicionalnih strank – naloga, ki zahteva zelo premišljeno strategijo.
Slovenske banke se vse bolj soočajo s kadrovskim paradoksom:
Mlajši kadri se pogosto raje odločajo za:
To bankam otežuje notranjo transformacijo in povečuje odvisnost od zunanjih izvajalcev.
Slovenski komitenti so po eni strani tradicionalni, po drugi strani pa vse bolj zahtevni. Pričakujejo:
Če banka teh pričakovanj ne izpolni, zamenjava ni več tabu. Digitalne alternative so oddaljene le nekaj klikov. To pomeni, da se zvestoba strank hitro zmanjšuje, če banka ne sledi njihovim navadam.
V letu 2026 se bodo vsi ti izzivi združili v eno ključno vprašanje:
ali bo slovenska banka dovolj prilagodljiva, da ostane relevantna?
V kolikor:
Banke, ki se bodo pravočasno prilagodile, imajo prednost: zaupanje, regulativno stabilnost in izkušnje. Tiste, ki bodo spremembe odlagale, pa bodo postopoma izgubljale tržni delež – ne nujno čez noč, temveč tiho in postopno.
Za uporabnike pomeni več izbire, nižje stroške in boljše uporabniške izkušnje. Hkrati pa pomeni tudi več razdrobljenosti in manj osebnega odnosa.
Za banke pa pomeni jasno sporočilo:
če ne bodo postale digitalno relevantne, bodo postale finančno obrobne.
Zaključek: preživetje ni samoumevno
Klasično bančništvo bo preživelo – vendar le, če se bo bistveno spremenilo. Digitalne banke, neobrokerji in fintech podjetja so pobudo že prevzeli. Leto 2026 bo pokazalo, katere banke so to razumele pravočasno.
Klasično bančništvo bo preživelo – vendar le, če se bo bistveno spremenilo! Digitalne banke, neobrokerji in fintech podjetja so pobudo že prevzeli. Leto 2026 bo pokazalo, katere banke so to razumele pravočasno.
Odkrijte dodatne zanimive vsebine.

Zakaj cene nepremičnin v Sloveniji ne morejo več rasti kot doslej? Strokovna analiza razkriva vpliv padca kupne moči, kapitala in kreditnih omejitev.

Zakaj nasveti prijateljev o financah in nepremičninah pogosto zavajajo in kako se izogniti dragim odločitvam brez strokovne presoje.

Slabi in nepopolni nepremičninski oglasi kažejo nepripravnost lastnikov ter iskalcem povzročajo izgubo časa in denarja. Takšne ponudbe bi morali nehati tolerirati.
Odgovori na najpogostejša vprašanja o tej temi.
Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.
To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na pravnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.