Nalaganje...
Prikazujem 1 - 10 od 10 člankov
68 % prebivalcev EU živi v lastnih nepremičninah, a visoko lastništvo skriva resne težave. Analiza razlik med državami, s poudarkom na Sloveniji in prihodnosti bivanja.
Nemci po desetletjih rasti živijo v manjših stanovanjih. Ne zaradi nazadovanja, temveč zaradi demografije, cen nepremičnin in trajnostnih ciljev.
Hrvaška z javnim denarjem aktivira prazna stanovanja in stabilizira najemni trg. Zakaj Slovenija kljub krizi nima poguma za podoben, sodelovalen ukrep?
Hrvaški nepremičninski trg se je v letu 2025 močno ohladil. Kupoprodaja je padla za skoraj 13 %, tujci se umikajo, cene pa kljub temu ostajajo visoke. Kaj to pomeni za kupce in investitorje?
Evropska komisija napoveduje prvi celoviti načrt za dostopna stanovanja do decembra 2025, s katerim želi zajeziti vpliv Airbnb in drugih platform na rast najemnin po Evropi.
Berlin je kaznoval lastnico zaradi previsoke najemnine. Primer kaže, kako lahko nadzor nad najemninami in “bremza najemnin” zaščitita najemnike ter zagotovita pravičen trg.
Nizozemska z regulacijo najemnin in pravilom, da mora biti ⅔ novih stanovanj cenovno dostopnih, odgovarja na stanovanjsko krizo. Bi morala Slovenija slediti njihovemu zgledu?
Zamrznjen stanovanjski trg duši gospodarstvo. Nemška študija opozarja, da pomanjkanje stanovanj omejuje mobilnost delovne sile – enak trend opažamo tudi v Sloveniji.
Cene stanovanj v Sloveniji so se v zadnjem letu zvišale za 5,5 %, realne plače pa za več kot 5 %. Medtem Hrvaška s 13-odstotno rastjo ostaja ena najhitreje rastočih nepremičninskih trgov v Evropi.
Na Danskem je stanovanje najdostopnejše: 114 plač za 100 m², v Sloveniji 170, v Italiji 150+, na Slovaškem 180+. Cene v srednji in vzhodni Evropi najhitreje rastejo.